OFF žvižgajočih rektorjev in vzhodno Evropske krize

Ameriški žvižgač in bivši pogodbenik vohunske agencije NSA, Edward Snowden, je davi postal rektor univerze v Glasgowu na Škotskem. V naziv je bil izvoljen po zaslugi študentov, ki so za Snowdnovo kandidaturo prispevali dvakrat več glasov kot za njegovega najbližjega tekmeca Kevina Holdswortha. Inavguracija je potekala prek spleta, saj Edward Snowden zaradi obtožb s strani Združenih držav Amerike ne more zapuščati Rusije, kjer ima začasni politični azil.

Univerza v Glasgowu je sicer že tradicionalno poznana po selekciji rektorjev, ki odsevajo kritična stališča njenih študentov. Edward Snowden tako ni prvi žvižgač, ki bi na tej univerzi postal rektor. Leta 2004 je tako v ta naziv bil izvoljen jedrski fizik Mordechai Vanunu (izg. Mordekaj Vanunu), ki je svetu razkril obstoj izraelskega jedrskega programa.

Predsednik Združenih držav amerike Barrack Obama te dni vrši diplomatska potovanja po vzhodni Aziji. Ena izmed naslovljenih težav je kitajsko lastninjenje otočja Senkaku oziroma Diaoyu (izg. diaju), kot ga imenujejo Kitajci. Novembra lani razglašeno pristojnost nad tem območjem je sprožilo nasprotovanje Južne Koreje in Japonske. Slednjo je med tokratnim obiskom Tokia podprl tudi predsednik Obama.

Pogovori med omenjenima državama so potekali tudi v smeri večjega medsebojnega vojaškega sodelovanja, kjer je Obama poudaril mirno reševanje sporov s Kitajsko. Tako bi lahko naslovili tudi nekatera bolj pereča vprašanja v regiji, med katerimi je ukinitev jedrskega programa in uničenje jedrskega orožja v Severni Koreji. Mirni krepitvi vojaškega zavezništva je nasprotovalo nekaj sto protestnikov na Filipinih. Protestniki so izrazili nestrinjanje s povečano prisotnostjo ameriške vojske, ki naj bi se tam začasno nastanila zaradi povečane aktivnosti kitajske vojske.

Nadaljujemo z dogajanjem na domačih tleh Združenih držav. Ameriško pravosodno ministrstvo spodbuja nenasilne zapornike zveznih zaporov, ki so zaprti vsaj 10 let, da zaprosijo za predčasno izpustitev. Spodbuditev ima namen ukrepanja proti prenatrpanosti ameriških zaporov. Med 216.000 zapornikov, od katerih večina prihaja iz marginaliziranih delov prebivalstva, je kar polovica namreč zaprta zaradi posedovanja drog.

Razmere v Ukrajini dobivajo vse bolj odkrito vojaško noto. Združene države Amerike so se zaradi vse večjega stopnjevanja napetosti v regiji odločile za dodatne napotitve svojih čet v nekatere vzhodnoevropske države. 150 vojakov naj bi že premestili iz italijanskih baz na Poljsko, prav tako pa naj bi jih 450 v kratkem poslali v Estonijo, Litvo in Latvijo. Medtem v Ukrajini ponovno poročajo o spopadih med separatisti in vladnimi silami.

ZDA so poleg napotitve 600 vojakov v vzhodnoevropske države v Črno morje poslale tudi svojo fregato USS Taylor. Slednja naj bi po besedah Pentagona pomagala ohranjati mir in stabilnost v regiji. Svoje pomorske sile sicer v Črno morje pošilja tudi Francija. Med tem je ukrajinska vojska že pričela s pomikanjem svojih čet proti mestu Sloviansk, v katerem so ruski separatisti zavzeli številne vladne stavbe. Operacija še vedno poteka, poročajo pa že o petih žrtvah med separatističnimi uporniki. Ruski predsednik Vladimir Putin je že opozoril, da je vsakršna uporaba sile na vzhodu Ukrajine kriminalno dejanje. Rusija je sicer naznanila, da bo v Ukrajini tudi posredovala, če bo prišlo do vojaškega napada zoper tamkajšnjo rusko manjšino.

Na Bližnjem vzhodu sta palestinski gibanji Hamas in Fatah oznanili medsebojno spravo in prizadevanje za tvorbo vlade narodne enotnosti. Obe skupini pričakujeta, da bo do formacije enotne palestinske vlade prišlo v naslednjih petih tednih. Skupini sta zaradi radikalno različnih političnih pogledov ločeni že vse od leta 2007. Nekateri poznavalci razmer v Palestini so precej skeptični glede zadnjih dogovorov med obema političnima akterjema. Med njih sodi tudi naš sogovornik, Primož Šterbenc:

Izjava dostopna v prispevku

Sprava med Fatahom in Hamasom ni najbolj po godu niti Izraelu niti ZDA. Iz Washingtona so že izrazili razočaranje nad potezo Palestine, ki naj bi resno ogrozila mirovna pogajanja z Izraelom. Slednji je že odstopil od mirovnih pogajanj, saj pod nobenim pogojem ne želijo sodelovati s Hamasom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da palestinska avtoriteta lahko izbira le med mirovnim sporazumom z Izraelom ali spravo s Hamasom. Mirovni proces je sicer propadel že precej pred tem, vendar ne glede na to Šterbenc ob približevanju Hamasa in Fataha ne vidi nikakršne dobrobiti za Palestince:

Izjava dostopna v prispevku

V Državnem svetu danes poteka posvet z naslovom Kdo je delu vzel čast. Udeleženci bodo iskali odgovore na vprašanja, kako se organi ukvarjajo z uresničevanjem pravic delavcev. Prav tako bodo razpravljali o možnih sivih conah na trgu dela in o učinkovitosti nadzora ter preganjanja kršiteljev delavskih pravic. Državni svet bo v posvetu premleval tudi možne izboljšave na tem področju. Več o današnjem posvetu sledi danes v oddaji Offsajd.

Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije je predsednico vlade Alenko Bratušek pozvala k izdaji predpisa o odkrivanju poklicnih bolezni. V Sloveniji že od leta 1990 zaradi zakonskih nedorečenosti ne prihaja do potrjevanja bolezni, povezanih z opravljanjem poklica. V skladu z zadnjo pokojninsko reformo bi moral minister za zdravje izdati predpis najpozneje do začetka letošnjega leta, česar pa po besedah sindikata znova ni storil.

OFF je pripravil vajenec Kovač.