Off 25.671

Off 25.671

Aktualno-politična novica
4. 4. 2013 - 14.00
 / OFF

Turški predsednik Abdulah Gül je ocenil, da bi bila gospodarska kriza na Cipru lahko priložnost za dogovor o ponovni združitvi otoka. Tako meni, da bi odprava sankcij za severni, turški del Cipra in ponovna združitev prinesli velike gospodarske koristi. Dodal je, da bi bila odprava gospodarskih sankcij prvi korak za Turško republiko severni Ciper, ki jo sicer priznava le Ankara. Istočasno predlaga odpravo vseh omejitev in embargov, tako da se lahko ustvari novo ozračje za pogovore o korakih naprej. Upa, da bo to sporočilo dobro razumljeno. Ciper je razdeljen na grški in turški del od leta 1974, ko je turška vojska zavzela severno tretjino otoka v odgovor na poskus državnega udara, katerega cilj je bil pridružiti otok Grčiji.

Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada se nahajajo v Egiptu, saj ta pričakuje 4,8 milijarde dolarjev posojila. Eden od pogojev Mednarodnega denarnega sklada pa je povečanje davkov, kar pa državljani zavračajo. Predsednik Egipta Muhamed Mursi se tako nagiba k uvedbi davka na nepremičnine. V Egiptu do sedaj ta namreč ni obstajal. Sicer trg z nepremičninami v tej afriški državi cveti, medtem ko drugi gospodarski sektorji večinoma stagnirajo. Povečuje pa se tudi gradnja na črno. Največ naj bi z davkom iztržili od luksuznih gradenj.

Združene države Amerike ponujajo 5 milijonov dolarjev za informacijo, ki bi jih pripeljala do voditelja ugandske uporniške vojske Josepha Konyja. Razglasitev nagrade je prišla potem, ko je ugandska vojska preklicala iskanje Konyja v Centralnoafriški republiki, saj naj jim tamkajšnja vlada ne bi bila naklonjena. Kony je sicer obtožen s strani Mednarodnega kazenskega sodišča. Kony naj bi se nahajal v Centralnoafriški republiki oziroma v bližnjih državah. Vojska Ugande se je v tej afriški državi nahajala pod mandatom Afriške unije, vendar je Unija izključila Centralnoafriško republiko, ko je oblast pred tednom prevzela uporniška skupina pod imenom Seleka.

Sodnik v Mehiki je trem mladoletnikom izrekel kazen 15 let zapora zaradi umora aktivistke Susane Chavez leta 2012. Zavzemala se je za pravice revnih žensk. Vsi trije so umor priznali, ob tem pa so dodali, da so bili pijani in so hoteli kupiti pijačo v trgovini, kjer je delala Chavezova. Ta naj bi jim dejala, da je policistka pod krinko, nakar naj bi jih zajela panika. Morilci so domnevno člani kriminalne združbe.

Severna Koreja je premestila balistične rakete srednjega dosega vzdolž svoje vzhodne obale. Ocenjuje se, da želi Pjongjang s tem pokazati svojo moč ali pa se morda pripraviti na izstrelitev. Severna Koreja je delavcem iz Južne Koreje tudi ponovno preprečila dostop do industrijskega objekta Kaesong in zagrozila, da bo umaknila svoje delavce. Premestitev severnokorejske balistične rakete številni označujejo tudi kot odgovor na sredino odločitev Združenih držav Amerike, da svoj obrambni in radarski sistem namestijo na svoji bazi na pacifiškem otoku Guam.

Hrvaška vlada je v Sabor poslala predlog zakona o posebnem davku na kavo in brezalkoholne pijače, s katerim namerava dodatno obdavčiti vode z dodatki sladkorja in sladil. Naravnih sokov ne bodo obdavčili. Ukinili pa bodo davek na surovo kavo in kavne lupine za predelavo. Ko gre za davek na kavo, pa so znižali davek na kavo v izdelkih, kot je denimo kava v čokoladi. Višina posebnega davka na kavo bo odvisna od vsebine posamezne vrste kave v končnem izdelku, so zapisali v osnutku zakona. Hrvaško finančno ministrstvo načrtuje, da bodo od davka na kavo v državno blagajno letos dobili dodatne 103 milijone kun - kar je 13,7 milijona evrov -, od davka na brezalkoholne pijače pa 214 milijonov kun oziroma 28,5 milijona evrov. Spodobi se, da finančno ministrstvo računa. Očitno pa pozna tudi zelo dobro navade svojih državljanov, da poda tako natančne številke.

Projekt hrvaškega režiserja Oliverja Frljića 25.671 o izbrisanih, ki je nastal v Prešernovem gledališču Kranj, je med gledalci naletel na močan odziv. Večino je osvetlitev problematike izbrisanih pretresla, številni so v okviru predstave prispevali denar za odškodnine izbrisanim. Na petih uprizoritvah so zbrali že skoraj 1400 evrov in jih poslali vladi. Vsi odzivi pa niso bili pozitivni. O predstavi smo govorili z vodjo umetniškega oddelka Prešernovega gledališča v Kranju Marinko Poštrak:

 

 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness