Off alternative za Peru

Aktualno-politična novica
7. 6. 2021 - 15.00
 / OFF

Novice tudi ta ponedeljek zaznamujejo rezultati volitev, ki so potekale preteklo nedeljo. Začenjamo v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt. Volitve v tej, eni manjših nemških dežel, ki je bila nekoč del Nemške demokratične republike, so zadnje deželne volitve pred jesenskimi zveznimi volitvami. Prepričljivo je zmagala konservativna CDU, iz katere prihaja tudi premier Reiner Haseloff, ki vodi deželno vlado že dobrih deset let in bo očitno ostal na položaju. Predvolilne ankete so sicer nakazovale tesno bitko med tradicionalno vodilno CDU in Alternativo za Nemčijo, ki pa je na koncu z dobrimi 20 odstotki dosegla slabši rezultat na zadnjih volitvah pred petimi leti, ko so prvič nastopil na volitvah, in dosegla četrtinsko podporo volivcev. Zmagovalna CDU je dosegla  37 odstotkov glasov, deset več kot leta 2016, in bo verjetno zlahka sestavila vladajočo koalicijo, saj jim z osvojenimi 40 mesti manjkajo zgolj štirje glasovi do večine v deželnem parlamentu. Izbirajo lahko med eno izmed koalicijskih partneric, socialdemokrati in zelenimi ali pa liberalci, ki so po 15-ih letih ponovno presegli volilni prag. V parlamentu bo še stranka Die Linke, ki je sicer poslabšala svoj volilni rezultat, a kljub temu dosegla tretje mesto.

Volitve so potekale tudi v Mehiki in sicer za člane predstavniške zbornice, ki je spodnji dom mehiškega parlamenta. Koalicija, ki podpira predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja, bo izgubila dvotretjinsko večino, a bo imela še vedno udobno večino. Vladna koalicija je do sedaj imela najbolj tesno možno dvotretjinsko večino s 334 sedeži v zbornici z 500 čani, sedaj pa jih bo imela po še ne dokončnih rezultatih med 265 in 292. To bo precej otežilo delo mehiškega predsednika, saj številne reforme, ki jih predlaga, zahtevajo spremembe ustave, kjer pa je potrebna dvotretjinska večina glasov. Predsednikova stranka Morena [mOrena] je zmagala tudi večino bitk za guvernerje 15 od 32 zveznih dežel, kjer so potekale votive. Prav tako so potekale volitve za kongrese deželnih držav in številne občinske in lokalne volitve, skupno kar 20 tisoč voljenih položajev. Volilno kampanjo so zaznamovali tudi številni atentati na kadidate. Skupno je bilo v zadnje pol leta ubitih vsaj 89 politikov.

Precej nejasnosti pa je še v predsedniških volitvah v Peruju. Kaže na tesno zmago levičarskega kandidata Pedra Castilla, ki je prepričljivo zmagal v prvem krogu volitev. Opozicija Castillu se je zbrala za Keiko Fudžimori, hčerko Alberta Fudžimorija, ki je s trdo roko državo vodil celotna devetdeseta, trenutno pa služi 25-letno  zaporno kazen zaradi korupcije. Rezultat je po okoli 90 odstotkih še vedno pretesen, da bi lahko zanesljivo razglasili zmagovalca.

Ostajamo v Južni Ameriki. Kolumbijski predsednik Ivan Duque je napovedal modernizacijo policije. Ta je bila med še vedno trajajočimi protivladnimi protesti velikokrat obtožena grobosti in kršenja človekovih pravic. Duque, ki se z množičnimi protesti sooča vse od napovedi zdaj že umaknjene davčne reforme v aprilu, je napovedal spremembe v urjenju in organizaciji policijskih enot. Kolumbijska policija je organizirana predvsem za boj proti gverilskim enotam FARC, s katerimi pa je bil pred štirimi leti podpisan mirovni sporazum. Klub končanju vojne s FARCOM policija ostaja močno militarizirana in še vedno spada pod okrilje obrambnega ministrstva. Med napovedanimi spremembami ni razpustitve zloglasne posebne antidemonstracijske enote ESMAD, kar je ena izmed zahtev protestnikov.

Finančni ministri držav skupine G7 so dosegli dogovor o podpori vzpostavitve minimalne stopnje davka na dobiček podjetij v višini 15 odstotkov. Gre za predlog ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki pa mu poleg opozicije v ameriškem kongresu nasprotujejo tudi nekatere evropske države. Predlagane spremembe poskušajo doseči, da bi mednarodne korporacije davek od dobička plačale v državah, kjer so jih s poslovanjem tudi ustvarili. Med podjetji, kot sta Apple in Facebook, je namreč pogosta praksa, da se preko plačevanja za uporabo blagovne znamke dobiček prenese na hčerinska podjetja, ki so registrirana v davčnih oazah, kjer je davek na dobiček ničeln. Minimalna davčna stopnja bi zmanjšala privlačnost računovodskih shem, kjer podjetje davke plačuje drugje, kot ga ustvari. Minister in diplomati so sicer v neuradnih pogovorih prisotnim novinarjem priznali, da je pomemben faktor za dogovor želja dokazati, da države zahoda, ki so združene v skupini G7, še zmorejo narekovati pravila globalne ekonomije tudi v času vse vplivnejše Kitajske. 

Spori o zaščiti porekla v Evropski uniji niso zgolj privilegij držav članic. Okoli zaščite poimenovanja riž basmati na evropskem trgu se sedaj spopadata Indija in Pakistan, ki imata sicer skupaj trikrat več prebivalcev kot Evropska unija. Indija je namreč vložila prijavo za zaščito ekskluzivnih pravic do prodaje riža basmati. Temu močno nasprotujejo v Pakistanu, ki je edini drugi večji proizvajalec tega značilno podolgovatega riža. Pakistan je v zadnjih letih svoj tržni delež v Evropski uniji povečal na dve tretjini, saj imajo indijski proizvajalci težave pri izpolnjevanju evropskih standardov glede uporabe pesticidov. 

V predsedniški palači je danes potekala predstavitev  kandidatov za člane sodnega sveta Viktorije Žnidaršič Skubic, Andreja Razdriha, Jorga Sladiča in Urške Kežmah. Vsi so v en glas poudarili potrebo po strokovnem in nepristranskem sodstvu, ki vztraja pri svoji apolitičnosti. Kandidirajo za dve prosti mesti v sodnem svetu, o katerih bo naslednji torek glasoval državni zbor. Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, šest pa jih med sabo izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Glavna naloga sodnega sveta je izbiranje kandidatov za sodniška mesta.

Družba Regal – Trgovina, ki je v lasti družine Polanič, je napovedala prevzem ene največjih prehranskih družb v Sloveniji, Panvite. Agenciji za nadzor vrednostnih papirjev je namreč naznanila prevzemno ponudbo za 49 odstotkov družbe Panvita, ki še ni v njeni lasti. Panvita je imela lani nekaj več kot 7 milijonov evrov prihodkov, letos pa si obetajo precejšnjo rast zaradi višjih cen na trgu prehrambenih surovin. Lani je Panvita pridelala 55 tisoč ton krme in vzredila 67 tisoč prašičev in 3,5 milijona piščancev.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness