OFF avstralskih podmornic

Aktualno-politična novica
16. 9. 2021 - 15.00
 / OFF

Avstralija, Združene države Amerike in Velika Britanija so sklenili nov varnostni pakt v indopacifiški regiji. Ta Avstraliji zagotavlja podmornice na jedrski pogon, ki jih do sedaj ni imela. Za zagotavljanje miru in stabilnosti, seveda. Države si bodo bolj kakor poprej delile informacije o novih podvodnih obrambnih orožjih ter novih izumih na področju računalništva in umetne inteligence. Prav s tem deljenjem informacij bo Avstralija v osemnajstih mesecih zgradila osem takšnih podmornic na jedrski pogon – ZDA so potrebno znanje o teh namreč dosedaj delile zgolj z Veliko Britanijo. Avstralija je tako razočarala Francijo, saj je odpovedala naročilo francoskih podmornic. Francija je z Avstralijo že sklenila dogovor, vreden 37 milijard evrov, po katerem bi Francija za Avstralijo razvila nejedrsko različico svojih novih podmornic, ki sicer tudi za pogon uporabljajo jedrske reaktorje francoske izdelave. Ta je bila do sedaj zelo odklonilna do tovrstne tehnologije. Francoska vlada je odločitev Canberre v nič kaj diplomatskem tonu označila za izdajo zaupanja, hkrati pa so francoski politiki v številnih medijski nastopih poudarili, da ta dogodek še potrjuje nujnost večje geopolitične neodvisnosti od ZDA.

Kljub zagotavljanju ZDA, da zavezništvo ni usmerjeno proti Kitajski, je ta že izrazila, da je zavezništvo »izredno neodgovorna« grožnja regionalni stabilnosti in da spodbuja oboroževalno tekmo. Vse tri države so sicer pojačale svojo vojaško aktivnost na območju Pacifika in Indijskega oceana. 

Haško mednarodno sodišče za zločine bo začelo preiskovati politiko filipinskega predsednika Rodriga Duterteja v »vojni proti drogam« kot zločin proti človeštvu. Presodili so namreč, da policijsko nasilje in poboji tisočih ne moreta obveljati za legitimno policijsko delovanje, ampak za »sistemski napad proti civilistom v podporo državni politiki«. Sodišče filipinsko oblast še obtožuje, da ni raziskala in preganjala teh pobojev. Še več, predsednik je spodbujal poboje osumljenih preprodajalcev drog in ponujal denarne nagrade za njihov uboj. Po uradnih filipinskih podatkih so predvsem policisti ubili 6,117 osumljenih preprodajalcev drog od nastopa Dutertejeve vlade leta 2016. Skupine za varovanje človekovih pravic govorijo o približno 30 tisoč ubitih, med drugim tudi o otrocih.

Predsednikov odvetnik Salvador Panelo je napovedal, da preiskovalci haškega sodišča ne bodo mogli vstopiti na Filipine, kaj šele da bi filipinska vlada sodelovala v preiskavi. Filipini so namreč že leta 2018, ob prvih napovedih haške preiskave izstopili iz haškega sodišča. Sodišče trdi, da je kljub temu pristojno preiskovati te zločine, saj bodo preiskovali zločine storjene pred marcem 2019, ko je začel veljati filipinski izstop iz haškega sodišča. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je francoska vojska ubila Adnana Abu Walid al-Sahravija, vodjo skupine Islamska država v Veliki Sahari. Kje in kdaj, pa ni sporočil. Francoska obrambna ministrica Florence Parly trdi, da je Sahravi umrl med operacijo francoske vojske, ki ima v Sahelu nameščenih približno 5100 vojakov. Francija je v regiji intenzivno vojaško prisotna že od leta 2013, z namenom boja proti terorizmu, tudi z ubijanjem voditeljev te skupine. Med drugim je Sahravi avgusta 2020 ukazal umor šestih francoskih humanitarnih delavcev in njihovih voznikov, ki so delovali v Nigru. Letošnjega junija je Macron sicer napovedal, da se bo francoska vojaška prisotnost v Sahelu zmanjšala in se preusmerila k podpiranju lokalnih vojska. 

Španska in katalonska vlada sta po letu in pol ponovno začeli pogovore, ki bodo po mnenju premiera Pedra Sancheza zelo dolgi. Sanchezova vlada sicer ne pristaja na obe zahtevi katalonske vlade. Ta namreč zahteva amnestijo za vse organizatorje prvega referenduma o neodvisnosti iz leta 2017 in nemoteno organizacijo novega referenduma. Je pa španska vlada – da bi vzpostavili dialog – junija pomilostila devet katalonskih voditeljev, ki so bili leta 2019 zaradi separatizma obsojeni na večletne zaporne kazni. 

Po včerajšnjih protestih proti PCT pogoju, na katerih je policija protestnike razgnala s solzivcem in vodnim topom, so se oglasili politiki z obsodbami nasilja, sploh tistega nad parlamentom oziroma njegovimi 12 poškodovanimi okni. Policija brani svojo uporabo topa, češ da je protest bilo potrebno končati, saj so ljudje metali granitne kocke v policiste in pirotehniko proti parlamentu. Notranji minister Aleš Hojs je za proteste okrivil levi fašizem in izpostave strank Levica in SD. Premier Janša pa je seveda zatrdil, da protesti ne bodo omilili izvajanja vladnega PCT pogoja. Po poročanju portala N1 policija med drugim obravnava kranjskega mestnega svetnika Zorana Stevanovića, sicer nekdanjega vidnega člana SNS in kranjskega županskega kandidata. Med najbolj agresivnimi protestniki so bili tudi člani navijaške skupine Green Dragons, člani aktualne politične redakcije pa so med prisotnimi opazili tudi člane skupine rumenih jopičev, tokrat brez prepoznavnih oblačil. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness