OFF avstrijske meje

Aktualno-politična novica
achtung grenze
11. 4. 2023 - 15.00
 / OFF

Vojaški državni udar v Mjanmaru, aretacije političnih voditeljev in protestnikov
 / 5. 2. 2021

Mjanmarska vojska je izvedla zračni napad na vas Pazigyi v regiji Sagaing, znani kot glavno žarišče odpora proti vojaški hunti. Vojska je civiliste napadla med ceremonijo nastopa nove odporniške uprave v vasi. Ubila je okrog 30 ljudi. V Mjamnmaru poteka državljanska vojna med vojaško oblastjo in gverilskimi skupinami, odkar je vojska z državnim udarom pred dvema letoma prevzela oblast, opozicijski protesti pa so prerasli v oborožen upor.  

Več kot 17 tisoč ameriških in filipinskih vojakov je začelo vojaške vaje v Južnokitajskem morju. Največje skupne vaje doslej se začenjajo ob zaključku tridnevnih kitajskih vaj v bližini Tajvana. Filipini so letos ameriški vojski izdali dovoljenje za povečanje vojaške prisotnosti na svojem ozemlju. S Kitajsko so Filipini v sporu glede nadzora nad grebeni v Južnokitajskem morju, vsak se sklicuje na zemljevid iz obdobja, ko mu je pripadal večji del morja. Vojaške vaje je začela tudi ruska vojska. Vaje v Arktičnem morju se udeležuje slabih dva tisoč vojakov s 15 ladjami in 40 letali. Namen vaje je po izjavi ruske vojske zaščita severnih trgovskih poti.

V dumi obravnavajo spremembe zakona o registru vojaških obveznikov, po katerih bo elektronski vpoklic v vojsko enakovreden pozivu, poslanem po navadni pošti. Z zakonom Rusija namerava pospešiti postopek mobilizacije. Po veljavni ureditvi je nabornik lahko ignoriral poziv, poslan po elektronski pošti. Tako izmikanje vpoklicu bo po novem kaznovano. Kazni vključujejo prepoved odhoda iz države, prepoved vožnje vozila, prepoved prodaje in nakupa nepremičnin, prepoved ustanavljanja podjetij in omejitev najemanja kreditov.

Pentagon je nedavno razkritje tajnih dokumentov v zvezi z vojno v Ukrajini označil za veliko varnostno tveganje. V odziv na razkritje je Pentagon napovedal, da bo omejil število osebja z dostopom do tajnih dokumentov, ministrstvo za pravosodje pa je v nedeljo začelo preiskavo. Dokumenti so se prejšnji teden pojavili na spletnih klepetalnicah Telegram, Discord in 4Chan, vir pa ni znan. Ukrajinske oblasti so dokumente označile za fotošop. Dokumenti razkrivajo stanje ukrajinske vojske, delovanje ameriških obveščevalnih služb in njihove podatke. Tako je zdaj iz razkritih podatkov, ki so jih pridobivali Američani, znano, da je Ukrajini začelo primanjkovati streliva, predvsem protiletalskih raket, razkriti so položaji ukrajinskih enot in njihova številčnost ter napoved ukrajinske pomladne protiofenzive. Med dokumenti so tudi poročila o količini doslej poslane opreme in usposabljanju ukrajinskih vojakov z ameriškimi inštruktorji. Iz obveščevalnih podatkov je razvidno tudi, da je skušala ruska zasebna vojska Wagner prek Malija pretihotapiti orožje iz Turčije, ki je članica Nata. Kot izhaja iz dokumentov, so Američani zaznali namero Egipta, da skrivaj pošlje 40 tisoč raket v Rusijo, in dogovarjanje med Združenimi arabskimi emirati in Rusijo o sodelovanju pri protiobveščevalni dejavnosti.

Demokratski kongresnik ameriške zvezne države Tennessee Justin Jones se je po četrtkovi izključitvi vrnil v kongres. Za njegovo ponovno imenovanje so se brez glasu proti odločili v nashvillskem mestnem svetu. Prejšnji četrtek je republikanska večina iz državnega zakonodajnega telesa izključila temnopolta demokratska poslanca Justina Jonesa in Justina Pearsona. Razlog za izključitev je bila njuna udeležba na protestu za strožji nadzor nad orožjem, ki je potekal v prostorih kongresa. Protestirali so po pokolu na šoli v Nashvillu. Belopolte demokratske poslanke, ki se je demonstracije prav tako udeležila, republikanci niso izključili iz kongresa. Justina Jonesa je nashvillski mestni svet lahko ponovno imenoval v državni kongres, saj v njem zastopa nashvillski volilni okraj. O Pearsonovi vrnitvi bodo jutri odločali v okrožju Shelby. Imenovana sta sicer lahko kot začasna poslanca. 

Stavka železniških delavcev v Združenem kraljestvu
 / 1. 7. 2022

V Združenem kraljestvu se je začela stavka zdravnikov pripravnikov. Po napovedi zdravniškega sindikata bo stavka trajala do sobote, med stavko bodo izvajali le urgentno oskrbo. Zaradi stavke bo odpovedanih več kot 350 tisoč pregledov in operacij, pripravniki namreč predstavljajo skoraj polovico vseh zdravnikov v Združenem kraljestvu. Stavkajoči zahtevajo zvišanje plač za 35 odstotkov, saj se je zaradi inflacije realni dohodek mladih zdravnikov v zadnjih petnajstih letih zmanjšal za več kot dvajset odstotkov. Minister za zdravje in socialno oskrbo Steve Barclay je zahteve označil za nerazumne, kot pogoj za pogajanja pa je postavil prekinitev stavke. 

O vstopu Hrvaške v Schengen in zavrnitvi Romunije in Bolgarije
 / 2. 1. 2023

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je napovedal podaljšanje začasnega nadzora na slovensko-avstrijski meji. Kot razlog za 6-mesečno podaljšanje Karner navaja porast po njegovem »nezakonitih migracij« v Slovenijo, aktivnosti tihotapskih skupin in po njegovih besedah neučinkovit nadzor na zunanjih schengenskih mejah, ki so od začetka leta sicer hrvaške. Obmejni nadzor je Avstrija uvedla med begunsko krizo leta 2015. Slovensko zunanje ministrstvo je avstrijsko odločitev označilo za neutemeljeno, kot trdijo, varnostna grožnja ne obstaja. 

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je sklical izredno sejo, na kateri svetniki od vršilca dolžnosti generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha zahtevajo obrazložitev sodb višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Prvo je odločilo, da je bilo imenovanje generalnega direktorja na položaj nezakonito, drugo pa, da je bila nezakonita njegova razrešitev direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak. Svoje misli je pred sejo strnil programski svetnik Robert Pajek, ki je med podpisniki zahteve za sklic seje.

Izjava

Znani so zneski, ki so jih za predsedniško kampanjo namenili kandidati. Največ je s 190 tisoč evri porabil Milan Brglez, od tega je 73 tisoč evrov prispevalo Gibanje Svoboda. Drugi je Anže Logar s 175 tisoč evri, na tretjem mestu pa zmagovalka volitev Nataša Pirc Musar, ki je za kampanjo zbrala 125 tisoč evrov. Anže Logar je večino denarja zbral z individualnimi donacijami, Logar osebno pa je vložil 19 tisoč evrov. V kampanjo predsednice je največ prispevala družina Musar skupaj z organizatorko kampanje Darinko Pavlič Kamien, in sicer 75 tisoč evrov. Kandidati, ki so prejeli več kot 10 odstotkov glasov, so upravičeni do denarnega nadomestila v višini 12 centov na glasovnico. Občutno manj od drugih kandidatov sta za kampanjo namenila Miha Kordiš, ki je porabil 8500 evrov, in Sabina Senčar, ki je porabila 5 tisoč evrov. 

OFF je pripravil vajenec Matej, mentorirala je Neva. 

Vir fotografije: prilagojeno po Raimund Liebert, Wikimedia Commons, CC

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.