OFF balkanskega denarnega korona sklada

Kartel trinajstih držav izvoznic nafte OPEC se je z Rusijo dogovoril za drastično zmanjšanje proizvodnje nafte. Z majem in junijem se bo dogovorjena proizvodnja v teh državah tako zmanjšala za 9,7 milijona sodčkov na dan, kar je skoraj deset odstotkov svetovne proizvodnje, skupaj z zmanjšanjem proizvodnje zunaj teh držav, pa naj bi na trg zaradi nizkih cen do poletja na dan prišlo kar petino manj nafte kot danes. Porast proizvodnje v Saudovi Arabiji in Rusiji, ki se bojujeta za tržni delež, in hkratni padec porabe zaradi ukrepov ob pandemiji koronavirusa so povzročili zelo velike viške nafte na trgu in padec cen na najnižjo raven v več kot petnajstih letih. Da bi pomagal domači naftni industriji, je za dogovor o zmanjšanju proizvodnje močno lobiral tudi ameriški predsednik Donald Trump. Ameriška naftna industrija je zaradi težje dostopnih najdišč pri današnjih cenah nafte nekunkorenčna Rusiji in zalivskim državam, zato je Washington močno pritisnil predvsem na zaveznike v Rijadu, naj pristanejo na zmanjšanje črpanja.

Izraelski predsednik Reuven Rivlin je zavrnil prošnjo voditelja Modro-belega zavezništva Benija Ganca, da mu podaljša mandat za sestavo vlade, ki se ima izteči ob polnoči. Ganc je očitno obupal nad tem, da bi uspel prepričati svojega največjega političnega rivala Benjamina Netanjahuja, da se mu pridruži v vladi pod njegovim vodstvom, in naj bi po poročanju izraelskih medijev poskušal z Netanjahujem doseči dogovor, po katerem bo vlado velike koalicije najprej za določen čas vodil Netanjahu, ki bi nato Gancu predal premierski stolček. Na že tretjih volitvah v enem letu, ki so potekale v začetku marca, je sicer največ glasov prejela Netanjahujeva desna stranka Likud, a razdelitev sedežev v Knesetu še vedno ne omogoča sestave koalicije, ne da bi ena stranka stopila v zavezništvo z zapriseženimi političnimi nasprotniki.

Komisariat za begunce Srbije je v petek ob pomoči žandarmerije iz centra za migrante v Krnjači v Beogradu premestil devetdeset migrantov v novi center Morović v bližini Šida v Vojvodini, v neposredni bližini meje s Hrvaško. Pri izbiranju beguncev, določenih za premestitev, je prišlo do spopadov s policijo, ki je po poročanju nevladne organizacije Transbalkanska solidarnost pretepala ljudi s pendreki, uporabili pa so tudi solzivec. V Krnjači je sicer nameščenih nekaj več kot osemsto beguncev, večinoma družin, center pa je zaradi epidemije že več tednov v karanteni. Vsi izhodi so zato prepovedani, območje varuje tudi vojska. V četrtek je prišlo do incidenta, ko je  neki vojak, domnevno, da bi preprečil poskus pobega, opozorilno streljal v zrak.

Mednarodni denarni sklad, bolje poznan pod angleško kratico IMF, je Bosni in Hercegovini odobril 330 milijonov evrov težko posojilo, s katerim naj bi državi pomagal v času krize, ki jo je povzročil koronavirus. Zaradi zamudnega dogovarjanja o razporeditvi denarja med poddržavnima teritorialnima entitetama je bilo posojilo skoraj odpovedano, na koncu pa so dogovor ob pomoči predstavnikov Evropske unije in ameriške ambasade dosegli voditelji treh največjih strank Milorad Dodik, Bakir Izetbegović in Dragan Čović. 38 odstotkov IMF-ovega posojila bo tako dobila Republika Srbska, 62 odstotkov pa Federacija Bosne in Hercegovine, od česar bo polovica šla v proračun same Federacije, polovica pa v njene kantone. IMF razdeluje koronaposojila tudi drugod po Balkanu. Makedonija bo dobila 175 milijonov, Kosovo pa 52 milijonov evrov.

Mednarodni denarni sklad med pandemijo koronavirusa doživlja pravo renesanso svoje vloge, še posebno med državami globalnega juga. V državah Latinske amerike je za pomoč v višini nekaj več kot 4 milijarde evrov IMF zaprosilo 14 držav. Sklad se prav tako pogaja o skoraj štirimiljardnem posojilu Indiji, Pakistan pa je zaprosil za nekaj več kot milijardo evrov pomoči. Pomoč IMF-a je zavrnila Turčija. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ima z IMF sicer slabe izkušnje, saj je ob prihodu na čelo vlade leta 2002 podedoval posojilo sklada skupaj z predpisanim programom reform. Od takrat je Erdogan večkrat povedal, da Turčija nikoli več ne bo stopila v program IMF-a. Turško gospodarstvo sta poleg standardnih ukrepov zaradi epidemije močno prizadela tudi umikanje tujega kapitala in padanje vrednosti valute, zaradi česar so se posojila države in podjetij, najeta v tujini, precej podražila.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in Visokošolski sindikat Slovenije sta vlado pozvala, naj na mesto direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost ne imenuje Jozsefa Györkösa. Ta ARRS vodi že sedaj, upravni odbor agencije pa je vladi predlagal, naj ga imenuje za še en mandat. Sindikata menita, da je ARRS v zadnjih petih letih, odkar ga vodi Györkös, pomanjkljivo ocenjeval raziskovalne projekte in da bi se z njegovim ponovnim imenovanjem nadaljevalo netransparentno upravljanje z javnimi sredstvi za raziskovanje. Pri imenovanju vodstva ARRS se sicer precej zapleta. Györkösu je mandat uradno potekel že konec lanskega oktobra, a mu je vlada, ki ni uspela najdi novega kandidata, za pol leta podaljšala mandat, tako da Györkös sedaj zaseda položaj kot vršilec dolžnosti.

Notranjepolitični konec tedna je poživila politična izvedba igre Clue, v kateri se je iskalo avtorja depeše o UDBOmafijski peti koloni v slovenskih medijih. Javno si je odgovornost pripisal Urad vlade za komuniciranje, njen vodja Uroš Urbanija pa je za Delo povedal, da po njegovem mnenju minister za zunanje zadeve Anže Logar z vsebino depeše ni bil seznanjen, prav tako naj ne bi o njej vedel nič premier Janez Janša. V temi tavajo tudi koalicijski partnerji, oglasila se je predvsem prvakinja DeSUS-a Aleksandra Pivec, ki je povedala, da si želi, da vlada ne bi odpirala ideoloških tem, primer katerih je očitno omenjena depeša, v ostalih potezah vlade Pivec očitno ne vidi ideološkosti. O storilcih ugiba tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je v izjavi za RTV Slovenija spraševal, ali ne gre morda za spodrsljaj  vladnega uradnika, proti kateremu bo premier primerno ukrepal. V parlamentu so se problema lotili sistematično in temeljito, zato bosta sklicana dva parlamentarna odbora, odbor za kulturo in odbor za zunanjo politiko.