OFF brez računa

Aktualno-politična novica
18. 10. 2016 - 15.00
 / OFF

Angleška banka NatWest je zaprla vse bančne račune televizijske postaje Russia Today. Rusija je zaradi poteze NatWesta Veliko Britanijo obtožila kršenja pravic svobode govora in dvojnih meril, medtem ko so pristojni predstavniki Velike Britanije zanikali kakršnokoli državno vpletenost v dogajanje med NatWestom in Russia Today. Banka NatWest, ki je v večinskem državnem lastništvu, je v zadnjih letih brez opozorila zaprla že več ruskih računov. V prejšnjem letu so bili ruski mediji glede poročanja o dogajanju v Ukrajini deležni številnih obtožb s strani evropskih držav. Russia Today je s strani britanskega Offcoma, ki je zadolžen za reguliranje medijskega prostora, prejela dve grožnji s prekinitvijo licence. Offcom svoje poteze ni opravičil na podlagi neresničnosti navedenih podatkov, temveč zgolj s pristranskostjo, saj naj bi Russia Today med poročanjem namenila premalo pozornosti predstavitvi mnenja vlade v Kijevu.

Ekvador je Julianu Assangu, ki že več kot štiri leta živi na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, onemogočil dostop do interneta. Omenjen ukrep je sledil kmalu po objavi treh plačanih govorov Hillary Clinton za ameriško multinacionalno podjetje Goldman Sachs. WikiLeaks je zavzel očitno nasprotujočo pozicijo demokratski kandidatki in s tem odzval reakcijo Ekvadorja, ki se je bržkone želel oddaljiti od vmešavanja v notranjo politiko Združenih držav Amerike. Ekvador se je spremembe ob izvedbi ukrepa potrdil, da bo vseeno nadaljeval z zaščito Assanga, a dvomljivo dodal, da bo to trajalo, vse dokler bodo obstajale okoliščine, v katerih so mu prvotno podelili azil.

V Italijo. Evropska potrošniška organizacija je v primeru sodbe o zlorabi monopolnega položaja farmacetvskega podjetja Aspen Pharma k preiskavi pozvala tudi Evropsko komisijo. Pred dnevi je namreč Italijanski urad za konkurenco farmacevtskemu podjetju izdal 5 milijonov evrov težko globo, saj so cene zdravil proti raku, ki jih podjetje izdeluje, v kratkem neupravičeno narasle za 1500 odstotkov. Kako so lahko cene tako poskočila, pojasni Ilaria Passarani z Evropske potrošniške organizacije.
Izjava.

Primer podjetja Aspen Pharma, katerega poslovna strategija je monopol nad dobavo zdravil, ni osamljen primer v Evropi. Prav korporativni nadzor nad distribucijo zdravil predstavlja težaven problem za nacionalne zdravstvene sisteme.

Izjava.

Kaj pa v organizaciji pričakujejo od Evropske komisije, pojasni Passarani.

Izjava.

V Jemnu so sile predsednika Abdrabbuha Mansoura Hadija s podporo Savdske Arabije sklenile tridnevno premirje z uporniki Hutiji po pozivu Združenih narodov, ki se bo začelo jutri. Napoved začasnega premirja sledi savdskemu zračnemu napadu na pogrebno dvorano v Sani prejšni teden, ki je terjal 140 žrtev. Jemenski zunanji minister Abdel-Malek al-Mekhlafi pa je za vzpostavitev premirja podal pogoj, da uporniki prenehajo z obleganjem mesta Taiz.

Rusija se je odzvala na včerajšnji poziv zunanjih ministrov Evropske unije k prekinitvi bombardiranja Aleppa. Ruska letala so danes ob deveti uri zjutraj prenehala z bombardiranjem mesta, s čimer nameravajo poleg odprtja varne poti za humanitarno pomoč civilistom omogočiti, da varno zapustijo mesto.

V Venezueli je vrhovno sodišče zaostrilo pogoje opoziciji, ki je pobudnik referenduma za odstavitev predsednika Nicolasa Madura. Na podlagi prejšnjih pogojev bi morali za razpis referenduma med 26. in 28. oktobrom zbrati podpise najmanj 20 odstotkov vseh venezuelskih volilcev. Sodišče je s ponedeljkom zaostrilo pogoje, pri čemer morajo pobudniki za izvedbo referenduma v treh dneh zbrati podpise vsaj petine volilcev v vsaki izmed 24-ih zveznih držav. V kolikor bo opoziciji uspelo zbrati zadostno število podpisov, izvedbo referenduma pričakujejo v začetku naslednjega leta. Pozivi k odstavitvi predsednika so se v Venezueli začeli leta 2014 z začetkom množičnih protestov, ki so se nazadnje ponovili v začetku letošnjega septembra. 2. septembra se je na protestih v glavnem mestu Carcaras zaradi odstavitve predsednika zbralo okrog milijon protestnikov.

Bolgarija je nedavno na podlagi domnevne vpletenosti v mrežo Fetullaha Güllena v Turčijo vrnila vsaj šest turških državljanov. Po prečkanju bolgarske meje iz Romunije so ob prihodu mejnega nadzora zaprosili za azil, vendar so bili takoj predani turškim oblastem. Bolgarske oblasti dogodka še niso komentirale, medtem ko turški mediji že objavljajo podatke in fotografije prijetih domnevnih güllenistov. Podobna izročitev med Bolgarijo in Turčijo se je zgodila že avgusta in je prav tako zadevala predajo podpornika Güllena. Zadnji primer je bil za razliko od avgustovskega izveden na podlagi meddržavnega dogovora iz leta 1968, v skladu s katerim je lahko Bolgarija turške prosilce za azil vrnila v matično državo, ne da bi jim omogočila prošnjo za pravno varstvo.

Črnogorska opozicija je naznanila, da ne priznava rezultata nedeljskih parlamentarnih volitev v Črni gori, saj naj bi te potekale med državnim udarom. Pod izjavo so se podpisale Socialdemokratska stranka, Demokratska fronta, Demokratična Črna gora in koalicija Ključ. V poskusu državnega udara naj bi dvajset oseb s srbskim državljanstvom načrtovalo oborožen napad pred stavbo črnogorske skupščine in med drugim tudi ugrabitev najvišjih državnih predstavnikov. Opozicija vztraja pri vzpostavitvi neodvisne komisije s sodelujočimi predstavniki mednarodne skupnosti, ki bi preučili domnevni poskus državnega udara in javnost obvestili o konkretnih naročnikih in izvrševalcih.

 Off sta pripravila Jošt in vajenec Žiga.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.