OFF britanskega azilnega sistema

Oddaja
5. 7. 2021 - 15.00
 / OFF

Predstavniki Tigrajske  ljudske osvobodilne fronte so sporočili, da so pripravljeni skleniti premirje z etiopsko vlado, a so za to postavili svoje pogoje. Premirje je etiopska vlada enostransko razglasila pred tednom dni, takoj po tem, ko je tigrajska osvobodilna fronta ponovno prevzela nadzor nad prestolnico Tigraja Mekele. Premirje so Tigrajci takrat sicer zavrnili, po novem pa so nanj po lastnih besedah pripravljeni pristati, če se bo etiopska vlada zavezala, da vladne sile Tigraja ne bodo napadale. Voditelji tigrajske politične stranke zahtevajo še umik eritrejskih enot in enot sosednje amharske pokrajine. Prav tako zahtevajo nemoteno oskrbo z življenjskimi potrebščinami, izpustitev vseh priprtih članov stranke in vzpostavitev komisije, ki bo pod okriljem Združenih narodov preiskovala vojne zločine ter nadzorovala implementacijo premirja. Tigrajska ljudska osvobodilna fronta je še sporočila, da bo pogovore o sklenitvi dokončnega premirja z vlado začela po umiku vseh sovražnih enot iz pokrajine. Vladna stran se na sporočilo Tigrajske ljudske osvobodilne fronte še ni odzvala.

Afganistan ob umiku ameriške vojske
 / 16. 4. 2021
Vrsta enot afganistanske vojske je na severu države ob spopadih s talibskimi milicami zapustila svoje položaje in pobegnila v sosednja Uzbekistan in Tadžikistan. V zadnjem prebegu je bilo udeleženih 300 članov vojske, skupno pa naj bi tako pobegnilo več kot tisoč vojakov. Uzbekistan je v pričakovanju, da bo dokončen umik sil zveze Nato privedel do množičnega bega civilnega prebivalstva z območij spopadov med vladnimi silami in talibi, že postavil begunsko taborišče. Združene države Amerike, ki so v preteklem tednu afganistanskim vladnim silam predale oporišče Bagram, se za zdaj neuspešno pogajajo z Uzbekistanom, Kazahstanom in Tadžikistanom, kjer želijo po napovedanem umiku iz Afganistana namestiti vojsko, da bi lažje nadzorovale afganistanske sile in jim po potrebi priskočile na pomoč.

Francoske oblasti kljub  napovedi konca vojaških operacij nadaljujejo svoje vojaško delovanje na območju Malija. Kot so sporočili predstavniki francoske vlade, se je francoska stran po posvetu s predstavniki malijskih tranzicijskih oblasti in drugih držav v regiji odločila nadaljevati vojaške akcije. Začasna prekinitev tovrstnega delovanja je posledica državnega udara v Maliju, ki je odnesel predhodno tranzicijsko oblast. Toda nove vojaške operacije bo izvajalo mnogo manj vojakov, saj naj bi Francija večino svojega 5000-članskega kontingenta umaknila, ostalo naj bi zgolj 600 vojakov, od katerih bi jih bila polovica francoskih, drugi pa bi prihajali iz drugih evropskih držav. 

Po poteh nove čilenske ustave
 / 3. 11. 2020
Čilenska ustavodajna skupščina se je prvič sestala in izvolila svoje predstavnike. Za predsednico so izvolili Eliso Loncón, univerzitetno profesorico in aktivistko za pravice ljudstva Mapuči, ki mu pripada. Seja skupščine je bila  začasno prekinjena zaradi protestov v  njeno podporo, ki so potekali pred stavbo, v kateri je zasedala. Protestniki so zahtevali tudi amnestijo za udeležence protestov iz leta 2019, podprl pa jih je del predstavnikov skupščine, ki so opozarjali na prekomerno uporabo sile policijskih enot.  155-člansko skupščino sestavljajo člani vrste političnih strank in list neodvisnih kandidatov, ki so večinoma združene v različna zavezništva. Največ glasov, 37, premore desno zavezništvo Vamos por Chile, vendar imajo politično levo orientirana zavezništva več glasov. Večina poslancev je predstavnikov neodvisnih list in brez predhodne politične pripadnosti ali političnih izkušenj. V skupščino je bilo izvoljenih tudi 17 predstavnikov staroselskih skupnosti. Nobeno zavezništvo nima zagotovljene večine, kar bo v skupščini zahtevalo sprejemanje kompromisov. Končno besedilo ustave naj bi bilo pripravljeno v letu dni, referendum o sprejetju nove ustave pa naj bi potekal do konca leta 2022. Posebno pozornost naj bi člani skupščine namenili pravicam avtohtonih skupnosti, varovanju voda, nepremičninskim pravicam, neodvisnosti centralne banke in delovni zakonodaji. Nova ustava, ki bo nadomestila tisto iz časa diktature Augusta Pinocheta, je bila glavni cilj protestniškega gibanja, ki je vrhunec doseglo pred letom dni.

V spodnji dom britanskega parlamenta bo v torek v prvo branje prispel zakon, ki spreminja azilno politiko in kazni tako za migrante kot za tihotapce z ljudmi. Nova zakonodaja tako predvideva, da bo vsak nedovoljen prihod v Veliko Britanijo označen za kaznivo dejanje. Vsak, ki bi ga zagrešil, pa bi namesto sedanje najvišje kazni, šestih mesecev zapora, lahko za zapahi prebil kar štiri leta. Strožje kazni bi veljale tudi za tiste, ki bi bili obsojeni tihotapljenja ljudi. Za tovrstno dejanje bi lahko osebo kaznovali tudi z dosmrtnim zaporom. Dosedanja najvišja možna kazen znaša 14 let zapora. Britansko notranje ministrstvo nove, ostrejše sankcije upravičuje s trditvami, da je sistem sprejemanja beguncev preobremenjen in da bi migranti, ki na Otok prihajajo s čolni, najverjetneje že lahko zaprosili za azil v kateri drugi evropski državi.

Največji norveški pokojninski sklad Kommunal Landspensjonskasse  je napovedal, da v 16 podjetij ne bo več vlagal zaradi njihovih povezav z judovskimi ilegalnimi naselbinami na Zahodnem bregu.  Med bolj znanimi podjetji sta ameriški proizvajalec telekomunikacijske opreme Motorola in francoski proizvajalec lokomotiv Alstom. Norveški sklad je sporočil, da je že prodal delnice podjetij v vrednosti vsaj 26 milijonov evrov. Poročilo Združenih narodov iz leta 2020 je razkrilo, da 112 podjetij posluje v regiji, ki je mednarodno priznana za palestinsko ozemlje, a jo Izrael v nasprotju z mednarodnim pravom naseljuje z judovskimi priseljenci.      

Na območju Makarske, natančneje v zalivčku Vruja, je potekal protest z naslovom Festival črne gradnje in uničenja narave. Na njem so protestniki opozarjali na črne gradnje na državnih zemljiščih in na dejstvo, da je prebivalcem zaradi tega preprečen dostop do javnih plaž. Osrednja figura, katere ravnanje so izpostavili protestniki, je Stipe Latković. Ta naj bi po besedah protestnikov že 20 let kljub ovadbam in prepovedim na črno gradil in dogradil več objektov, ki ležijo na državnih zemljiščih. Splitski poslovnež je tudi prispeval denar za predvolilno kampanjo predsednika Zorana Milanovića, zato so protestniki zahtevali tudi njegov odstop.    

Predsednik republike Borut Pahor je podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejela krovna organizacija argentinskih Slovencev Zedinjena Slovenija za ohranjanje slovenstva med izseljenci v Argentini in za vlogo, ki jo je imela pri slovenskem osamosvajanju. Red za zasluge je prejel srčni kirurg in akademik Ninoslav Radovanović za pomemben prispevek k razvoju slovenske kardiologije in izboljšanju zdravja številnih srčnih bolnikov v Sloveniji. Medaljo za zasluge pa je predsednik Pahor posthumno podelil izumitelju Petru Florjančiču, ki je bil lastnik in tvorec več kot 400 patentov.

Uravnoteženje proslave ob dnevu državnosti
 / 25. 6. 2021
V Ivančni Gorici je v duhu letošnje vsesplošne komemoracije dogodkov pred tridesetimi leti potekalo odkritje obeležja v spomin na prvo mašo za slovenske vojake. Spodobi se in pravično je, da se spominjamo dogodkov, ki so, kot je dejal predsednik vlade Janez Janša, del slovenske zgodovine. Pa naj bo ta posvetna ali ne.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.