Off članstvu v zvezi Nato

Aktualno-politična novica
2. 9. 2021 - 15.00
 / OFF

Neuspehi Ukrajine v boju s korupcijo
 / 30. 9. 2020

Danes sta se v ZDA sestala ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški predsednik Joe Biden. Zelenski je med svojim prvim obiskom Bele hiše upal na konkretnejše korake v zvezi s prizadevanji za vstop v zvezo Nato. ZDA pa so zgolj pozvale k nadaljevanju potrebnih reform.  Ukrajinsko članstvo v tej zvezi je tako načrtovano, a datuma priključitve še ni znan. ZDA, ki so doslej Ukrajini namenile skupaj 2,5 milijarde dolarjev vredno vojaško pomoč, se zavzemajo za nadaljevanje reform sodstva, korporativnega upravljanja in večje zaščite človekovih pravic, med drugim pravic istospolno usmerjenih. V skupni izjavi po srečanju so ZDA izpostavile željo po višanju tujih naložb v Ukrajini, obe državi pa sta še naprej odločno proti projektu plinovoda Severni tok 2, ki ga vidita kot grožnjo evropski energetski varnosti. Biden je Zelenskemu ob tem še zagotovil, da ruske priključitve polotoka Krim ZDA ne bodo nikoli priznale. Odziv Moskve je bil pričakovano hladen. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je tako dejal: »Državi nista prijateljici druga zaradi druge, temveč skupaj proti Rusiji.«

...in pooperativne bolečine pod vplivom gandže.
 / 3. 6. 2021

Ameriški zvezni stečajni sodnik Robert Drain je v sredo v sodnem okraju za južni New York načelno podprl predlog za poravnavo v tožbah proti podjetju Purdue Pharma in njegovi lastnici, družini Sackler. Podjetje je namreč pod težo 3000 tožb držav, lokalnih vlad, organizacij in posameznikov pred dvema letoma zaprosila za stečajno zaščito. Tožbe so se nagrmadile zaradi agresivnega trženja sredstva proti bolečinam Oksikontin. Podjetje, ki je patentiralo učinkovino oksiklorid, je v navodilih namreč zamolčalo, da to povzroča izredno močno odvisnost. Zaradi Oksikontina ljudje sicer niso umirali, so pa postali zasvojeni in so zaradi visokih cen zdravila nato presedlali na druga mamila. V zadnjih 20 letih so opioidi v ZDA vzeli pol milijona življenj; zgolj lani je zaradi njih umrlo 70.000 Američanov. Dogovor o poravnavi, ki ga je nekaj držav vnaprej zavrnilo, predvideva, da se družina Sackler odpove lastništvu in v poseben odškodninski sklad prispeva 3,81 milijarde dolarjev, v zameno pa dobi imuniteto pred prihodnjimi odškodninskimi tožbami. Podjetje bi se nato reorganiziralo in prišlo pod upravo zveznih držav, ves dobiček pa bi se namenil preprečevanju in zdravljenju odvisnosti. S podobnimi tožbami zaradi nedoslednosti glede trženja opioidov v ZDA so lani poskušali uspeti tudi pri podjetju Johnson & Johnson.  

Evropska komisija blokirala oblikovanje železničarskega superkoncerna
 / 7. 2. 2019

Sindikat nemških strojevodij, krajše GDL, je včeraj začel tretjo stavko v mesecu dni. Poleg strojevodij tovornih vlakov pa danes od druge ure zjutraj stavkajo tudi strojevodje potniških vlakov. Upravljavec železnic Deutsche Bahn, ki je v državni lasti, je sicer sindikatu v sredo pred začetkom stavke predstavil novo ponudbo, a se GDL [ge de el] za zdaj še ni uradno odzval. Ponudba vključuje koronski dodatek v višini do 600 evrov, potem ko upravljavec železnic pred tem ni želel natančno navesti višine dodatka, kar je bila ena od zahtev sindikata. Plače naj bi se zvišale v 36 mesecih, potem ko je vodstvo sprva vztrajalo pri 40 mesecih. Vendar je sindikat, ki med drugim zahteva 3,2-odstotno zvišanje plač v 28 mesecih, pri čemer bi do prvega zvišanja prišlo še letos, to ponudbo nemških železnic zavrnil. Tokratna stavka bo trajala pet dni, končala pa naj bi se prihodnji torek.

O političnih egotripih v razklani koaliciji
 / 31. 3. 2021

V dveh največjih slovaških mestih, Košicah in prestolnici Bratislavi, je v sredo proti ukrepom, ki jih v zvezi z epidemijo covida-19 sprejema slovaška vlada, protestiralo več tisoč ljudi. K protestom, ki so se zjutraj na državni praznik začeli na več osrednjih trgih v obeh mestih, so ločeno pozvale opozicijska stranka Smer-SD nekdanjega dolgoletnega premierja Roberta Fica, dve skrajno desni parlamentarni stranki in neodvisne skupine. Udeleženci protestov so cepljenje proti tej bolezni označili za genocid nad Slovaki. V Bratislavi so predvsem skrajni desničarski nasprotniki cepljenja nekaj ur zasedali osrednje prometno križišče. Policija je zvečer predrla blokado, v spopadih pa so bili ranjeni najmanj trije protestniki.

Osmo nadaljevanje franšize se že nekoliko ponavlja za prejšnjimi... Kaj pa podjetnike čaka po koroni?
 / 4. 2. 2021

Računsko sodišče je v reviziji predlogu zaključnega računa državnega proračuna za lansko leto izreklo pozitivno mnenje, pravilnosti njegove izvršitve pa mnenje s pridržkom. Nepravilnosti so se najpogosteje pojavljale pri izplačilu plač, pri dodeljevanju socialnih transferjev, prevzemanju in plačevanju obveznosti ter na področju oddaje javnih naročil. Kršitve predpisov s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 so se nanašale predvsem na to, da ni bilo mogoče potrditi upravičenosti izplačil in izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do interventnih ukrepov in da ob predložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev niso bili predloženi analitični podatki. Ker ministrstva za notranje zadeve, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za kulturo med izvajanjem revizije niso odpravila vseh nepravilnosti, je računsko sodišče od njih zahtevalo predložitev odzivnih poročil.

Na Blejskem strateškem forumu so danes govorili o »novem vetru sodelovanja«, ki je zavel v Jadranu po sklenitvi dogovora med Slovenijo, Hrvaško in Italijo o skupni zaščiti okolja in reševanju skupnih problemov. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Anže Logar in Gordan Grlić Radman, sta potrdila, da je veter v odnosih zavel že med oblikovanjem izjave o tristranskem sodelovanju v severnem Jadranu, ki so jo podpisali 21. aprila na Brdu pri Kranju. Ker sta Slovenija in Hrvaška pomorski državi, sta zaprosili za članstvo v skupini sedmih sredozemskih držav, krajše Med 7, ki se bo sredi tega meseca na zasedanju v Atenah tako razširila na Med 9.

Letošnji nagrajenec blejskega strateškega foruma je misijonar Pedro Opeka, ki je svoje poslanstvo našel med revnimi in razžaljenimi na Madagaskarju. Ministrstvo za zunanje zadeve je sicer julija s slovensko Karitas sklenilo pogodbo za izredno humanitarno pomoč v višini 120.000 evrov, ki so jo namenili organizacijam Opeke in ki naj bi po njegovih besedah do 100.000 prebivalcem Madagaskarja zagotovilo osnovno zdravstveno oskrbo in prehransko varnost. Opeka se je na nagrado odzval z besedami: »Ob tem bi se rad zahvalil tudi slovenski vladi in premierju Janezu Janši, ki ste nam dali izredno humanitarno pomoč za naše revne družine, ki trpijo zaradi covida. Brez socialnih pravic ne bo miru na svetu, vsi pa si želimo miru, v Evropi in na vseh drugih kontinentih.«

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.