OFF "dežel svobode"

OFF "dežel svobode"

Aktualno-politična novica
31. 1. 2017 - 15.00
 / OFF

Vladni kabinet Savdske Arabije je odobril 5 odstotni davek na dodano vrednost na nekatere izdelke, ki bo začel veljati v 2018. Davek je uveden z namenom zmanjšanja primanjkljaja v državnem proračunu, ki ga je povzročil predvsem padec cen nafte v zadnjih dveh letih. Nafta je v tem času padla za polovico cene. V zadnjih dveh letih so Savdska Arabija in drugih pet članic Zalivskega sveta za sodelovanje po priporočilu Mednarodnega monetarnega sklada že uvedle davek na tobak in sladke pijače. Da bi zmanjšali proračunski primanjkljaj, so zamrznili plače javnim uslužbencem in zmanjšali državne subvencije na gorivo. Davek na dodano vrednost, ki ga priporoča Mednarodni monetarni sklad, bodo predvidoma v začetku 2018 vzpostavile tudi ostale države Zalivskega sveta za sodelovanje, saj jih je njihova ekonomska odvisnost od izvoza nafte močno prizadela.

Spremembe, ki jih motivira ekonomija, pa se dogajajo tudi znotraj Afriške unije. Ta je po 33 letih z večino medse ponovno sprejela Maroko, bogato in doslej edino afriško nečlanico Afriške unije. Ta je iz unije protestno izstopil leta 1984 zaradi včlanitve Demokratične arabske republike Sahara, katere samostojnosti Maroko ne priznava. Maroko tudi vojaško zaseda večji del ozemlja Zahodne Sahare in zavrača pobude za razpis referenduma o samoodločbi. Vprašanje o odnosu Maroka in Zahodne Sahare je unija pustila nerešeno. So pa skritizirali izvršni ukaz ameriškega predsednika o začasni prepovedi potovanj v ZDA državljanov treh držav Afriške unije, to so Libije, Somalije in Sudana.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odpustil generalno tožilko Sally Yates, ki je svojim podrejenim naročila, naj na sodišču ne zagovarjajo predsednikovega izvršilnega ukaza o začasni prepovedi vstopa državljanom sedmih večinsko muslimanskih držav. Generalna tožilka, nastavljena še s strani Baracka Obame, je odločitev utemeljila s tem, da ni prepričana, da je izvršilni ukaz legalen. Predsednik jo je označil kot izdajalko in nastavil začasnega tožilca, ki je njen ukaz že preklical.

Predsednikova odločitev o nesprejemu sirskih beguncev in začasni prepovedi vstopa državljanov sedmih muslimanskih držav je povzročila buren globalni odziv. Od protestov na ameriških letališčih in obljub ameriških podjetij, da bodo nasprotovala ukazu, do Britancev, ki zahtevajo, da Theresa May prekliče povabilo Trumpu na državni obisk. Britanska in avstralska vlada sta dosegli, da izvršilni ukaz ne velja za njune državljane, ki so hkrati državljani tudi katere izmed teh sedmih držav.

Argentina pa je s spremembo migracijske zakonodaje olajšala deportacijo tujcev, ki v Argentini zagrešijo zločin. Predsedniški ukaz odreja, da se takšni posamezniki v deželo ne smejo vrniti osem let. Prav tako ukrep prepoveduje vstop tujim državljanom, ki imajo kriminalno datotetko.  Ukrep je bil sprejet v imenu varnosti, saj se je število tujcev, ki zagrešijo kriminalno dejanje, v zadnjih letih povečalo. Večinoma gre za državljane Paragvaja, Bolivije in Peruja, storjeni zločini pa so predvsem na področju trgovine z drogami, orožjem in pranja denarja. Amnesty International zakon kritizira, češ da ta s hitrejšimi vrnitvami tujcem onemogoča pošteno sodno obravnavo.

V vzhodni Ukrajini se je povečalo število spopadov med ukrajinsko vojsko in separatisti. Glavna točka spopadov je mesto Avdiivko v bližini Donetska, ki je pod ukrajinsko vladno kontrolo in so ga po poročanju ukrajinske vlade separatisti močno obstreljevali in uničili električno napeljavo mesta. Poleg tega ukrajinsko zunanje ministrstvo trdi, da so ruske sile v zadnjih dneh v vzhodni Ukrajini izvedle več napadov s tanki, raketami in drugim težkim orožjem, katerega uporabo dogovor v Minsku  prepoveduje. Ti napadi na sivi coni med ozemljema, ki ju obvladujejo proruski separatisti in ukrajinske sile, naj bi ubili 8 ukrajinskih vojakov in neznano število civilistov.

Separatisti zanikajo uničenje električne povezave v Avdiivku, predstavnik ruskega predsednika pa obtožuje ukrajinsko vlado kršitve sporazuma v Minsku. Trdi namreč, da so ukrajinski prostovoljni bataljoni s prekoračitvijo frontne linije in napadom na ozemlje upornikov sprožili najnovejšo krizo.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić sta dosegla dogovor glede dolgov tovarne Cimos do hrvaške Agencije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank, ki so bili ovira pri nakupu Cimosa s strani italijanskega sklada Palladio Finanziaria. Če ga ne bi odkupili, bi šlo podjetje v stečaj. Dolgove bo odkupila Družba za upravljanje terjatev bank, ni pa znano, za kolikšen znesek. Gre za terjatve iz devetdesetih let, ko je Cimos pri Riječki banki najel posojilo za 20 milijonov evrov. Od takrat je z obrestmi ta znesek narasel na 57 milijonov evrov. Po dogovoru bo hrvaška stran odstopila od tožbe za ta znesek, kar je bil tudi eden od pogojev za nakup s strani sklada Palladio Finanziaria. Skrajni rok za to je bil danes. O dogovoru mora odločati še hrvaška vlada, ki bo to predvidoma storila v četrtek. Odziva s strani italijanskega kupca še ni.

Ustavno sodišče je razsodilo v zadevi NKBM. Potem ko je informacijska pooblaščenka zahtevala, da NKBM razkrije podatke o sklenjenih pogodbah za svetovalne, intelektualne in avtorske storitve, kar je NKBM zavrnila, češ da bi jo to postavilo v slabši konkurenčni položaj. Potem ko je upravno sodišče odobrilo razkritje podatkov, se je NKBM obrnila na vrhovno sodišče in zahtevala revizijo postopka. Na prošnjo tega pa je ustavno sodišče razsodilo, da so odločbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na razkritje podatkov bank, usklajene z ustavo. Po presoji ustavnega sodišča so tako podjetja v pretežno državni lasti, kot je NKBM, dolžna razkriti informacije javnega značaja. Odločitev komentira Vid Doria z organizacije Transparency International Slovenia.

izjava 

OFF je pripravila vajenka Gea.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness