OFF duhov

OFF duhov

Aktualno-politična novica
11. 9. 2018 - 15.00
 / OFF

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je še enkrat dokazal, da nikoli ne izpusti priložnosti, da bi napade na dvojčka v New Yorku izrabil za nadaljnjo ameriško agresijo. Tokrat je ob obletnici dogodka napovedal, da bodo ZDA preganjale uslužbence Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bi vodili postopke proti ZDA ali njenim zaveznicam. Sodnikom, tožilcem ter posameznikom in podjetjem, ki bi v takšnih postopkih sodelovali, bodo ZDA zamrznile premoženje ter jih po morebitnem vstopu v ZDA tudi kazensko preganjale. Vrhovna tožilka sodišča je konec lanskega leta zahtevala začetek preiskave proti ZDA zaradi domnevnih vojnih zločinov v Afganistanu. Kljub temu da ZDA niso članice Mednarodnega kazenskega sodišča, je članica Afganistan, na ozemlju katerega naj bi se zločini dogajali, kar sodišču daje pristojnost za preiskavo.

Iz Boltonovega govora je razvidno, da ga posebej skrbi pristojnost sodišča, da preganja zločin agresije, ki vključuje invazijo, okupacijo, blokado, bombardiranje ali priključitev ozemlja v nasprotju z odločitvami Združenih narodov. Bolton je bil eden vidnejših zagovornikov ameriške invazije na Irak.

 

Ruska vojska začenja z največjo vojaško vajo v svoji zgodovini. V vaji “Vostok 2018” bo sodelovalo 300 tisoč vojakov, več deset tisoč vojaških vozil in 1000 letal. Manevrom na ruskem Daljnem vzhodu se bodo pridružili tudi kitajski in mongolski vojaki. Do sedaj največja ruska vojaška vaja je potekala leta 1981, v njej pa je sodelovalo približno polovico manj vojakov.

 

Na nasprotni strani severnega pola pa duhove buri ne vojaška, temveč ekonomska ofenziva. Grenlandska vlada je za investitorja v prenovo treh letališč namesto Kitajske izbrala Dansko. Posledično je iz vlade izstopila stranka Naleraq, ki se zavzema za neodvisnost od danske kolonialne nadvlade. Pri izbiri investitorja naj bi pomembno vlogo igrala želja Združenih držav Amerike, za katere je Grenlandija ključna vojaška logistična točka v Arktiki. Premier Kim Kielsen napoveduje, da bo skušal sestaviti novo koalicijo.

 

Evropski poslanci avstrijske vladajoče stranke OVP bodo glasovali za začetek postopka po 7. členu Pogodbe o Evropski uniji proti Madžarski, je napovedal njen predsednik in avstrijski kancler Sebastian Kurz. Postopek proti Madžarski zaradi nespoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije lahko v končni fazi privede do odvzema glasovalnih pravic države v Evropskem svetu. To je sicer malo verjetno, saj bi za tak korak morale glasovati vse ostale države članice. O predlogu za začetek postopka bodo evropski poslanci glasovali jutri.

Madžarski premier Viktor Orban se sooča tudi z vedno večjim pritiskom v lastni poslanski skupini Evropske ljudske stranke. Vrstijo se namreč pozivi o izključitvi njegove stranke Fidesz iz poslanske skupine. Avstrijski kancler Kurz je napovedal, da če bo večina poslancev Evropske ljudske stranke glasovala za začetek postopka po 7. členu proti Madžarski, bodo njegovi poslanci podprli tudi izključitev Fidesza iz poslanske skupine.

 

Kurzev vladni kolega, nekdanji odkriti neonacist, danes pa domnevno le še protimigrantski politik in avstrijski vicekancler Heinz Christian Strache pa sankcije proti Madžarski označuje za absurdne. Še več, Orbana je povabil k ustanovitvi skupne poslanske skupine za volitve v Evropski parlament naslednje leto. Orban se pred evropskimi volitvami povezuje tudi z italijanskim notranjim ministrom Matteom Salvinijem, s katerim sta pred dvema tednoma objavila protimigrantski manifest.

Tako se morda v novem sklicu Evropskega parlamenta obeta še ena ksenofobna parlamentarna skupina. Trenutno na tem delu političnega spektra obstajajo že tri: Evropski konservativci in reformisti, ki med drugimi združujejo britanske konservativce in poljsko vladajočo stranko; Evropa svobode in direktne demokracije pod vodstvom Nigela Faraga ter Evropa narodov in svobode pod vodstvom Marine le Pen; nacionalistične elemente pa vsebuje tudi Evropska ljudska stranka.

 

Oblasti grške regije Severno Egejsko morje so vladi postavile rok 30 dni, da uredi razmere v migrantskem taborišču Moria na otoku Lesbos, sicer bodo taborišče zaprle. Guvernerka Christiana Kalogirou je povedala, da je zdravstvena inšpekcija ugotovila, da je taborišče neprimerno in nevarno za javno zdravje in okolje. V taborišču trenutno biva več kot 8000 ljudi, kar je več kot dvakratnik uradne kapacitete. Prejšnji mesec je tudi Visoki komisariat združenih narodov za begunce izrazil skrb nad razmerami v taborišču in grško vlado pozval, naj pospeši premestitve migrantov z otokov na celino.

 

Slovenija

Off smo začeli z devetoseptembrsko kliko, ki še vedno drži vajeti oblasti v ZDA. V domačo politično krajino pa se vračajo še dlje mumificirani kadri. Marjan Podobnik bo ponovno kandidiral za predsednika Slovenske ljudske stranke. Po odstopu Marka Zidanška bo stranka novo vodstvo volila 29. septembra. Podobnikov protikandidat bo svetovalec direktorja UKC Maribor za informatiko in korporativno komuniciranje Janez Lencl. Marjan Podobnik je Slovensko ljudsko stranko že vodil med letoma 1992 in 2000, po tem pa se je v javnosti udejanjal kot neomajen borec za južno mejo in slovenski živelj na levem bregu Dragonje.

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness