OFF dveh resolucij

OFF dveh resolucij

Aktualno-politična novica
28. 5. 2015 - 15.09
 / OFF

 

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel resolucijo, ki države poziva k zaščiti novinarjev med oboroženimi konflikti. Resolucija, ki jo je spisala Litva, poziva države k preganjanju zločinov nad novinarji in zahteva prekinitev prakse nekaznovanja nasilnega utišanja predstavnikov medijev, hkrati pa od vpletenih v različne svetovne konflikte zahteva konec zlorab novinarjev in takojšnji izpust tistih, ki so zaradi svojega poročanja ostali zajeti v rokah teh ali onih sil. Soglasno sprejeta resolucija Varnostnega sveta prepoznava tudi vlogo novinarjev pri zaščiti civilistov in opozarjanju ter preganjanju zločinov. Potezo elitne druščine Združenih narodov so kot zgodovinsko že označili pri organizaciji “Novinarji brez meja” in številk željno javnost opomnili, da je bilo lani med delom ubitih 66 novinarjev, letos pa 25.

Zavoljo vojne nasičenosti novinarjem trenutno najnevarnejše območje predstavlja Bližnji vzhod, kjer Savdska Arabija in zalivske zaveznice še vedno tolčejo po hutijskih upornikih in pridruženih silah nekdanjega predsednika Alija Abdullaha Saleha. V ločenih zračnih napadih, enih najsrditejših v času zdaj že več kot dvomesečne vojaške intervencije, so zavezniška letala najprej znesla nad mestom Bakil al Mir ob jemensko-savdijski meji, nato pa še nad prestolnico Sano, kjer so napadla skladišče orožja. Do spopadov je prišlo tudi v vojaškem pristanišču Hodeidi. Čeprav vojaškemu posredovanju ni videti konca, jemenska vlada v izgnanstvu ne odstopa od zahteve, da Hutiji priznajo strmoglavljenega predsednika Abd Rabuja Mansurja Hadija, zapustijo vsa večja mesta in s tem izpolnijo pogoje za začetek mirovnih pogajanj. Ta bi se sicer pod okriljem Združenih narodov morala začeti že danes, a so bila preložena.  

Po nedavnem odkritju taborišč in grobišč beguncev v odročnih predelih severne Malezije so oblasti pod drobnogled vzele 12 policistov, ki jih sumijo vpletenosti v dogajanje v zvezi z izginulimi migranti. Gre za policiste, ki so jih zaradi sumov vpletenosti tihotapljenja ljudi in blaga preko tajsko-malezijske meje aretirali že med lanskim marcem in letošnjim februarjem, zdaj pa malezijske oblasti preverjajo, ali so bili povezani tudi z zadnjimi razkritji. Kot je znano, so malezijske oblasti minuli konec tedna na severu države naletela na zapuščena begunska taborišča, ob njih pa na 139 grobov, v katerih naj bi bilo pokopanih vsaj toliko ljudi. Razkritja in napovedan nov val represivnih ukrepov proti migrantom, predvsem muslimanskim Rohingam, ki se čez Andamansko morje podajajo v beg pred mjanmarskimi oblastmi, so še zaostrila humanitarno krizo na tem območju.   

Britanska vlada je z Davidom Cameronom na čelu parlamentu predložila referendumski dokument s perečim vprašanjem o obstanku Velike Britanije znotraj skupnosti Evropske unije, katerega izvedba je napovedana za leto 2017. Pred samo izvedbo referenduma bo Britanija skušala redefinirati pogoje svojega članstva v Evropski uniji, politični vrh pa zatrjuje, da bo ta proces znatno vplival na britanski sentiment z ozirom na članstvo.

Statistična agencija Bosne in Hercegovine je bila zaradi nesoglasij glede skupnega programa o postopku obdelave podatkov primorana prestaviti za 15. junij predvideno predstavitev rezultatov popisa prebivalstva iz leta 2013. Temu so botrovala nova etnična nesoglasja v državi, potem ko so predstavniki entitete Republike Srbske v centralnem uradu za popis zavrnili program za obdelavo podatkov, in sicer v točki, ki določa dovoljeno število vnosov prebivalcev v podatkovno bazo. Pomisleki bosanskih Srbov in deljeni pogledi med različnimi bosanskimi narodi sicer niso novi. Predstavniki Bošnjakov v centralnem uradu za popis kolege iz srbske entitete že dlje časa obtožujejo, da skušajo zožiti obseg popisa in s tem v njem zmanjšati število tistih, ki niso Srbi. Popis prebivalstva, prvi pa letu 1991, deli Bosno in Hercegovino že vse od začetka, zaradi nasprotij je bila za leto dni prestavljena celo njegova izvedba, ker so se bali političnih interpretacij in zlorab popisa, pa so predstavitev njegovih rezultatov iz preteklega leta, ko so potekale volitve, prenesli na letošnji junij.

V skladu z napovedmi, zaradi neurejenih razmer v zdravstvu poteka 24-urna zdravniška stavka. S stavko, ki bo potekala vse do jutrišnje jutranje pol sedme, želijo zdravniki s potrditvijo tako imenovane modre knjige doseči vzpostavitev zdravstvenih normativov, z boljšim plačilom pa doseči boljše delovne pogoje. Kot je znano, zdravniki zahtevajo, da postane plačno razmerje med zdravniško in povprečno plačo v višini 1:3, na drugi pa naj bi šli potrjeni normativi, po katerih bi imel zdravnik za obravnavo bolnega na voljo več časa, predvsem na roko pacientov. O poteku stavke smo govorili z Bojanom Popovićem, predstavnikom zdravniškega sindikata Fides.

Iztekla se je javna razprava o omejevanju in prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov, krajše GSO, kakor to predvideva zakonski osnutek, ki je skladen s slovensko resolucijo o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva iz leta 2011. Osnutek v povojih predpostavlja dve možni smernici: Slovenijo se lahko izključi iz geografskega območja, na katerem je tovrstna pridelava dovoljena, ali pa gojenje GSO docela prepove. Takšno ali drugačno pravno omejevanje nosi zelo podobne učinke, z razliko v intenziteti pogajanj in argumentacije tako s sodnimi kot tudi gospodarskimi instancami.

Off sta pripravila Nejc in vajenka Maruša.

 

 

   

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness