OFF Džakarti

Aktualno-politična novica
18. 1. 2022 - 15.00
 / OFF

sudan udar
Vojaški državni udar v Sudanu
 / 25. 10. 2021
V Sudanu so na protestih proti vojaškemu udaru varnostne sile hunte ustrelile več ljudi, informacije o številu smrtnih žrtev pa se razlikujejo. Sindikat, povezan s protesti, Centralni komite sudanskih zdravnikov, je poročal, da je bilo na protestih ubitih sedem ljudi. Protestniki so prehodili dva kilometra, blokirali glavno cesto v prestolnici Kartum in se ustavili pred predsedniško palačo. Protesti proti vojski, ki je oktobra prevzela oblast, trajajo že več mesecev. Državljani nasprotujejo kakršnemu koli vmešavanju vojske v državne zadeve, nasprotovali so tudi dogovoru med odstavljenim predsednikom vlade Abdallo Hamdokom in vojsko, ki bi po dogovoru še vedno imela velik vpliv na vodenje države. Hamdok je v začetku januarja sicer odstopil, ker mu ni uspelo sestaviti nove vlade za čas tranzicije, trajajoče do razpisa volitev. 

Drugi del oddaje o gibanju Hutijev (Ansar Allah) v Jemnu.
 / 31. 8. 2019
Vojaška koalicija pod vodstvom Saudove Arabije je v zračnem napadu na jemensko prestolnico Sana po poročanju prebivalcev ubila več kot dvanajst ljudi. Do napada je prišlo po tem, ko so hutijski uporniki z napadom z brezpilotnim letalom ubili tri ljudi v Abu Dabiju, glavnem mestu Združenih arabskih emiratov, podporniku Saudove Arabije. Včerajšnji napad hutijev je bil prvi njihov smrtonosni napad na tleh Združenih arabskih emiratov. Hutiji se borijo proti mednarodno priznani vladi v Jemnu, ki jo v državljanski vojni od leta 2014 podpira koalicija s Saudovo Arabijo.

Indonezijski parlament je sprejel zakon, ki določa preselitev prestolnice iz Džakarte na otok Borneo – novo glavno mesto se bo imenovalo Nusantara. Borneo je v primerjavi z Javo, kjer leži Džakarta, redkeje poseljen. Za preselitev je načrtovanih okoli 28 milijard evrov. O selitvi prestolnice se govori že dolgo: v Džakarti, kjer živi deset milijonov ljudi, so pogoste poplave, onesnaženost je velika, mesto se zaradi prevelike ekstrakcije podtalnice ugreza. Indonezijski predsednik Joko Widodo je načrte naznanil že leta 2019, vendar se je postopek ustavil zaradi epidemije. Novo glavno mesto bo ležalo na 180 tisoč hektarjih, kjer želi vlada zgraditi trajnostno mesto z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida in tako začrtati razvoj izven otočja Java, ki je najbolj poseljeno območje v državi. V novo mesto se bodo preselili prostori vlade, načrtovana pa je tudi gradnja okoli 1,5 milijona domov za državne uslužbence. Selitev bi lahko trajala tudi desetletje.

O Macronovi zmagi na predsedniških volitvah
 / 8. 5. 2017
Francoski predsedniški kandidat skrajne desnice Eric Zemmour je bil na pariškem sodišču obsojen rasističnega sovražnega govora. Naložena mu je bila denarna kazen v višini deset tisoč evrov, v primeru, da zneska ne bo plačal, mu grozi zaporna kazen. Zemmour je bil obtožen zaradi komentarjev v oddaji, s katero je zaslovel, Face à l'info na francoski televiziji CNews septembra leta 2020, ko je mladoletne migrante brez spremstva označil za lopove, morilce in posiljevalce, ki jih je treba »poslati nazaj«. Obtoženec se bo na razsodbo, ki je po njegovem ideološka in neumna, pritožil. To je že Zemmourjeva tretja obtožba zaradi sovražnega govora, s katero se mu po njegovem mnenju omejuje pravica do svobodnega govora. Kljub njegovi napovedi kandidature za francoskega predsednika še ni jasno, ali bo njegovo ime res na glasovnici. Potrebuje namreč podporo petstotih izvoljenih predstavnikov iz cele države. 

Združeno kraljestvo je potrdilo, da v Ukrajino pošilja protitankovske rakete za obrambo pred morebitnim napadom Rusije, ki je na meji z Ukrajino zbrala okoli sto tisoč vojakov. Britanski obrambni minister Ben Wallace je poslancem sporočil, da bo v Ukrajino poslana tudi manjša skupina britanskih vojakov, saj naj bi obstajala upravičena skrb za rusko invazijo. Vojaki Združenega kraljestva so v Ukrajini že od leta 2015, saj pomagajo pri urjenju ukrajinskih oboroženih sil. Rusija trditve, da se pripravlja na invazijo, zanika. Je pa sporočila, da bo z vojsko ukrepala, če Zahod ne pristane na seznam zahtev. Med drugim želi Rusija doseči, da bi se Ukrajini prepovedalo vstop v NATO. Poleg Združenega kraljestva je svoje vojake v Ukrajino poslala tudi Kanada. Premike britanskih vojaških letal so prvi zaznali opazovalci letal, ki so ugotovili tudi, da se letala na poti v Ukrajino izogibajo nemškemu zračnemu prostoru. 

Evropski parlament je s 458 glasovi od 616 za svojo novo predsednico izvolil Maltežanko iz Evropske ljudske stranke Roberto Metsola. Metsola je s 43 leti najmlajša predsednica evropskega parlamenta doslej. Podprle so je tri največje politične stranke v parlamentu, poleg ljudske stranke še socialisti in liberalci. Novo predsednico so v preteklosti kritizirali zaradi njenega odnosa do splava, lani na primer ni podprla resolucije Evropskega parlamenta, da bi morali vsem ženskam zagotoviti pravico do prekinitve nosečnosti. Kot najpomembnejša projekta v prihajajočem mandatu je izpostavila zeleni dogovor in gospodarsko okrevanje po epidemiji. Metsola bo nasledila Davida Sassolija, ki je prejšnji teden umrl le nekaj dni pred koncem dva in pol leta trajajočega mandata. 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, je v javnem pozivu opozoril na pritožbe zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Ob vedno večjemu številu okužb so namreč razmere v vrtcih in šolah vse zahtevnejše. Zaposleni v šolstvu spadajo med izjeme pri odrejanju karantene ob stiku z okuženo osebo, torej jim ob stiku z okuženo osebo ne bo treba v karanteno, se bodo pa morali sedem dni zapored testirati s hitrim antigenskim testom. Ves čas bodo morali nositi tudi masko FFP2. SVIZ poudarja, da se bodo razmere z novimi pravili samo še poslabšale in da so vedno bolj ogroženi tako zaposleni kot učenci. Vlada je včeraj sprejela nova navodila za šole, po katerih bo pouk potekal na daljavo šele, ko bo v dveh tednih okuženih 30 odstotkov učencev, do tedaj pa se bodo učenci pogosteje samotestirali. Zaposleni so ob velikem številu okužb preobremenjeni, vedno več je nadomeščanj in dežurstev, poleg tega pa se še zmeraj niso uredili sistemi prezračevanja – po mnenju oblasti okna namreč zadostujejo. Sindikat od vlade zahteva plačilo dodatnih obremenitev, povečanega obsega dela nad tedensko omejitvijo in plačilo nadur za čas obvladovanja epidemije. Ob zapovedani uporabi mask FFP2 mask jih skrbi tudi to, da jih država ne bo zagotovila dovolj. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.