OFF evropske misije v Maliju

Evropska komisija je ostala brez komisarja za trgovino, Irca Phila Hogana. Hogan je odstopil po tem, ko se je znašel pod pritiskom domačih medijev in politikov, ker naj bi večkrat kršil ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, med drugim z udeležbo na elitni večerji irskega parlamentarnega golfkluba. Na Irskem zaradi povečevanja števila okuženih veljajo strožja pravila zbiranja - to je omejeno na 50 ljudi, Hogan pa se je večerje udeležil še z vsaj 80 povabljenci. Med njimi je bilo več politikov in funkcionarjev, ki so zaradi pritiskov prav tako odstopili - med drugim je to storil irski minister za kmetijstvo Dara Calleary. Hogan je v odstopni izjavi navedel, da ni kršil nobenega zakona, da pa so polemike postale preveč moteče za njegovo nadaljnje delo. Irci morajo sedaj nominirati novega kandidata za komisarja, do takrat pa bo vlogo komisarja za trgovino začasno opravljal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Evropska unija je prekinila z misijami za usposabljanje vojakov v Maliju, potem ko je malijska vojska prejšnji teden izvedla vojaški udar in s položaja odstavila predsednika države Ibrahima Boubacarja Keito. Misije EU, v katerih sta do udara sodelovala tudi dva slovenska vojaka, so bile del mednarodnih prizadevanj za “stabilizacijo” razmer v  Maliju in krepitev avtoritete države. Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je ob tem zanikal, da bi imela EU pri tem kakršno koli odgovornost, saj na misijah vojakov “ne urijo za izvedbo udara”. Voditelji udara so se medtem z mediatorji Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav pričeli dogovarjati o morebitni prehodni vladi, ki bi oblast prevzela do izvedbe novih volitev, a zaradi nestrinjanj glede trajanja prehodnega obdobja do dogovora še ni prišlo. Roko sodelovanja je ponudila tudi dosedanja opozicija, ki je stala za “Gibanjem 5. junija”, ki je vodilo letošnje protivladne proteste.

Odstopil je bolgarski minister za pravosodje Danail Kirilov. Kaj točno je razlog za odstop, ni povsem jasno. Dejstvo pa je, da odstop prihaja kmalu po objavi predloga nove ustave, katere soavtor je Kirilov. Medtem v Bolgariji že mesec dni potekajo protivladni protesti, protestniki pa zahtevajo odstop vlade in predčasne volitve. Možne razloge za nepričakovani odstop Kirilova predstavi bolgarski novinar Angel Petrov.

Izjava

Predsednik Bojko Borisov se je za pripravo nove ustave odločil sredi mesec dni trajajočih protestov. Petrov pove, da protestniki in opozicija predlog nove ustave kritizirajo predvsem zato, ker menijo, da z njim predsednik Bojko Borisov skuša le pomiriti protestnike.

Izjava

V Jemnu je separatistični Južni tranzicijski svet odstopil od sporazuma o deljenju oblasti z mednarodno priznano vlado. Sporazum sta ob mediaciji Saudove Arabije sprti strani sprejeli novembra lani, pogajanja o njegovi implementaciji pa se do odstopa separatistov še niso zaključila. Kot razlog za odstop od pogajanj so separatisti med drugim navedli kolaps javnih storitev na jugu države in kopičenje enot vladne vojske v južni provinci Abjan ob prestolnici Aden pod nadzorom separatistov. Odločitev Južnega tranzicijskega sveta prihaja dober mesec dni za tem, ko se je ta odpovedal samostojni oblasti na ozemljih ob Adnu, ki jo je razglasil aprila. Spomnimo, da so sicer tako separatisti, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, kot mednarodno priznana vlada del skupne koalicije pod vodstvom Saudove Arabije v vojni proti Hutijem na severu države.

Iran je sporočil, da je Mednarodna agencija za jedrsko energijo, z angleško kratico IAEA, dosegla dogovor o dostopu do dveh lokacij, ki so jih inšpektorji agencije želeli obiskati že od januarja. IAEA namreč še vedno izvaja kontrole iranskega jedrskega programa, ki jih predvideva dogovor med Iranom in skupino držav, imenovano P5+1, ki jo sestavljajo stalne članice varnostnega sveta in Nemčija. Od tega sporazuma so Združene države Amerike pred dvema letoma odstopile in proti Iranu ponovno uvedle gospodarske sankcije. Poskus ZDA, da bi Združeni narodi proti Iranu ponovno uvedli embargo na uvoz orožja, ki ga sporazum predvideva v primeru dokazanih iranskih kršitev dogovora, je na glasovanju  v varnostnem svetu OZN klavrno propadel, saj mu je nasprotovalo kar 13 od 14-ih držav, ki imajo trenutno sedeže v svetu.

Novice iz Slovenije

Minister za delo Janez Cigler Kralj je sporočil, da je vlada sprejela sklep, s katerim podaljšuje subvencioniranje nadomestila plač za čakanje na delo tudi na september. Po besedah Ciglerja Kralja stanje na trgu kaže, da je ukrep še potreben, ministrstvo pa ocenjuje, da bo za to v septembru namenjenih 16,5 milijona evrov sredstev. Država v sklopu protikoronskih svežnjev delodajalcu povrne 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače zaposlenih, do sedaj je bilo za namen čakanja na delo izplačanih slabih 260 milijonov evrov.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v svojem poročilu zapisal, da ostaja sum nezakonitosti policijskega identificiranja protivladnih protestnikov. Policija je med valom protestov popisala 69 oseb. Varuh opozarja, da bi za to morala imeti utemeljen sum o kaznivem dejanju ali prekršku, ministrstvo pa po mnenju Varuha ni ustrezno pojasnilo, katerega prekrška ali kaznivega dejanja je policija sumila identificirane protestnike. Po navedbah ministrstva je policija 28 oseb identificirala zaradi vstopa na območje s prepovedanim ali omejenim gibanjem ter 27 oseb zaradi neupoštevanja ukrepa uradnih oseb. A Varuh meni, da to velja za vse udeležence protesta in zato ni jasno, zakaj je policija identificirala ravno teh 69. Poleg tega zgolj udeležba na protestnem shodu po mnenju Varuha ne upravičuje identifikacijskega postopka policije.