OFF Fordovim tovarnam

Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford bo ukinil 12 tisoč delovnih mest v Evropi. S ciljem, da finančno izgubo v Evropi prelevijo v dohodek, bo podjetje izdalo tudi nove modele avtomobilov ter razvijalo tehnologije električnega pogona. Ford bo tako zaprl ali prodal šest tovarn v Veliki Britaniji, Nemčiji, Rusiji in na Slovaškem. Prav tako bo zmanjšal število izmen v določenih proizvodnih obratih. Ford ima v Evropi skupno 24 tovarn, ki zaposlujejo skupno 51 tisoč ljudi. 

Ladja nemške humanitarne organizacije Sea Watch 3 z 42 potniki-migranti je še vedno v italijanskih ozemeljskih vodah, saj migrantom tamkajšnje oblasti še vedno ne dovolijo izkrcanja v pristanišče. Nevladna organizacija se je oglasila na družbenem omrežju Twitter, na katerem so najprej zaželeli dobro jutro Evropski uniji in zapisali, da niso zmožni preživeti še ene noči na morju. Po navedbah Evropske komisije je več držav izrazilo pripravljenost, da sprejme ljudi na krovu ladje. Italijanski notranji minister in podpredsednik vlade Matteo Salvini je zatrdil, da ne bo nikoli dovolil izkrcanja migrantov, in dodal, da bo vesel samo, če bo ladja zasežena in posadka aretirana. Izjavil je tudi, da bi ta čas lahko pripluli do Nizozemske, pod zastavo katere pluje ladja. Sea Watch 3 bo tako mogoče postala prva žrtev nove italijanske zakonodaje, ki predvideva visoke kazni za ladje, ki v Sredozemlju rešujejo migrante; kapetanki ladje Caroli Rackete grozi 15 let zapora in 50 tisoč evrov denarne kazni. 

Spor med albansko vlado in predsednikom se nadaljuje. Tri dni pred načrtovano izvedbo lokalnih volitev v Albaniji predsednik Ilir Meta sporoča, da bi bil bolj primeren datum 13. oktober. Na novinarski konferenci v Tirani je pojasnil, da je to zaradi napovedanega bojkota opozicije in masovnih demonstracij  najzgodnjejši izvedljiv datum. Po njegovih besedah bo le tako zagotovljena kontinuiteta evropskih integracij, katerih napredek je sicer po nedavni odločitvi Evropske komisije zastal. Aktualna vlada s premierjem Edijem Ramo na čelu vztraja, da bodo nedeljske volitve potekale po načrtu, prav tako pa ne mislijo preklicati postopka za odstavitev Mete, ki ga obtožujejo kršitve ustave.

Etiopske oblasti so po napadih v prestolnici Adis Abeba in regiji Amhara minuli vikend, ki so jih označile za vojaški udar, aretirale približno 250 ljudi. V napadih, za katere vlada trdi, da jih je izvedel brigadir Asminewa Tsigo, so v Adis Abebi ubili predsednika regionalne vlade Ambachweja Mekonnena in njegovega svetovalca, ter poveljnika etiopske vojske Seara Mekonnena. Amhara je sicer ena od devetih etničnih regij v državi, ki je zasnovana na načelu etničnega federalizma. Zaradi medetničnega nasilja naj bi po podatkih Združenih narodov v Etiopiji bilo razseljenih skoraj tri milijone ljudi.  

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je določilo, da bodo tamkajšnje stranke lahko nadaljevale s prakso prirejanja volilnih okrožij, bolje poznano pod nazivom gerrymandering. Predsednik zveznega vrhovnega sodišča John Roberts je v razlagi sodbe napisal, da strankarski “gerrymandering” presega pristojnosti zveznih sodišč, saj bi lahko posledično sledila poplava tožb. Sodnica Elena Kagan je v ločenem mnenju zapisala, da je to prvič v zgodovini ZDA, da vrhovno sodišče ne želi odpraviti ustavne kršitve, ker meni, da je to preveč zapleteno za sodstvo. 

Na območju pri Hrastovljah se nadaljuje sanacija posledic torkovega iztirjenja tovornega vlaka, ki je prevažal kerozin. Ob iztirjenju se je poškodovala cisterna, iz katere je izteklo okoli 10 tisoč litrov goriva, ki bi lahko onesnažilo vodni vir Rižane. Iztekli kerozin naj vodovoda sicer ne bi dosegel, a je upravljalec vodovoda kljub temu vodni vir preventivno izločil iz sistema, saj lahko ob dežju kerozin vseeno pride v podtalnico. Da do tega lahko pride, pove tudi Miha Bertok, zastopnik ribiške družine Koper, ki je zato sprejela preventivne ukrepe.

- Izjava 

Kot pove Bertok, ima vodni vir Rižane za regijo velik pomen.

- Izjava

Ob tem so na občini Koper v sporočilu za javnost pojasnili, da njihove pristojne službe od nesreče dalje aktivno spremljajo postopek sanacije, da pa sanacija s kerozinom onesnažene zemljine ni bila izvedena na pravilen način.

Predstavniki zdravstvenih izvajalcev, Ministrstva za zdravje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje na arbitraži niso uspeli priti do dogovora o aneksu številka dve k splošnemu dogovoru za leto 2019. O aneksu, ki se med drugim dotika zagotovitve finančnih sredstev za dodatne zdravniške time ter nagrajevanja zdravstvenih delavcev, ki presegajo normativ, bo tako pred poletnimi dopusti odločala vlada. Tak postopek sledi sprejemu aneksa številka ena, ki se je dotikal meje glavarinskih količnikov, po presegu katere lahko družinski zdravniki odklanjajo nove paciente. Splošni dogovor, katerega namen je podrobno določiti obseg in financiranje zdravstvenih storitev, se vsako leto sprejme ob pogajanju partnerjev v zdravstvu, a se pogajanja zavlečejo tudi pozno v pogodbeno leto, pogosto pa mora - kot kaže tudi tokratni primer - zaradi neuskladitve partnerjev končne odločitve sprejemati vlada.

OFF sta pripravila vajenka Anja in Jure.