Off francoskih protestov

Off francoskih protestov

Aktualno-politična novica
10. 4. 2015 - 15.00
 / OFF

Pakistanski parlament je sprejel resolucijo o državni nevtralnosti pri koaliciji, ki pod taktirko Savdske Arabije napada Hutijske upornike v Jemnu. V resoluciji sicer podpira Savdsko Arabijo, vendar se je zavzela za zavzemanje dialoga in mirnega reševanja konflikta, s čimer se pridružuje Turčiji pri pozivih Organizacije islamske konference in Združenih narodov, katere generalni sekretar, Ban Ki Mun, je včeraj pozval k miru in zagotovitvi zdravstvene pomoči ranjenim. Četudi je resolucija parlamenta neobvezujoča, jo bo vlada najverjetneje upoštevala, saj jo jo predlagal pakistanski finančni minister in član vladajoče stranke Muslimanska liga, Mohammad Ishaq Dar.

Savdska Arabija je sicer zaprosila Pakistan za vojaško pomoč z brezpilotnimi letali, bojnimi ladjami mornarice in pehotami, v primeru sprejetja resolucije pa bo Pakistan odreagiral ob posegu v zemeljsko suverenost Savdske Arabije ali grožnje svetih romarskih mest Meke in Medine. Iranski vrhovni vodja, Ali Hosseini Khamenei, je medtem zračne napade na Hutije s strani koalicije že označil za genocid.

Na srečanju palestinskih skupin v Damasku so sklenili, da se bodo pridružili sirski vladi v boju proti borcem Islamske države. Njeni pripadniki so že pred časom vdrli v begunsko taborišče Jarmuk, ki leži le par kilometrov od Damaska. V največji nevarnosti so prebivalci tega sirskega taborišča, torej palestinski begunci. Pred začetkom državljanske vojne je bilo v taborišču nastanjenih 160 tisoč beguncev, danes le še 18 tisoč, za te pa sirska vlada obljublja varen odhod in zaklonišče izven taborišča.

Nadaljujemo v Grčiji. Ta je poplačala 448-milijonski del dolga Mednarodnemu denarnemu skladu, ki je del trimilijardnega posojila. Naslednji sveženj vrnitve, ki obsega milijardo evrov poplačila, je določen maja. Kljub povračilu pa je bilo s strani Evropske unije čutiti nelagodje ob pogovorih med grškim premierjem Aleksisom Ciprasom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Cipras je namreč pozval ruske vlagatelje k sodelovanju pri načrtovanju privatizacije grških podjetij, kjer so v igri predvsem železnice in pristanišča v Solunu.

Medtem pa je Putin tudi nakazal na možnost vlaganja pri večjih grških infrastrukturnih projektih, kjer je izpostavil predvsem možnost sodelovanja pri izgradnji novega plinovoda. Spomnimo, da je prvotni načrt gradnje ruskega plinovoda Južnega toka, ki bi potekal tudi preko Slovenije, bil odpovedan, sedaj pa Rusija išče morebitne nove poti plinovoda, ki bi zaobšel Ukrajino. Putin je ob obisku Ciprasu tudi podaril ikono s pravoslavno podobo svetnikov Nikolaja in Spiridona, ki jo je iz Grčije ukradel nemški nacistični general v času druge svetovne vojne. Darilo je simbolno pomenljivo v luči zahtev Grčije, ki od Nemčije terjajo poravnavo vojne škode, storjene s strani takratne nacistične Nemčije. Ta naj bi po izračunu grškega finančnega ministrstva obsegala 280 milijard evrov.

Učinek varčevalnih ukrepov pa je mogoče zaslediti tudi v evropskem centru. Ločeni stavki, ki poteka na francoskem radiu Radio France in že drugi dan potekajoči stavki kontrolorjev letenja, se je pridružilo na tisoče javnih uslužbencev. Spomnimo, da se je stavka kontrolorjev letenja pričela zaradi nasprotovanja dviga upokojitvene starosti iz 57-ih na 59 let, stavka pa je povzročila odpoved že več kot 2.000 letov. Stavkajočim so se pridružili tudi nekateri pedagoški delavci, zaradi česar so bile številne šole zaprte, hkrati pa je protestno zaprl vrata tudi Eiflov stolp.

Skupno se je tako odvilo več kot 70 demonstracij, število vseh stavkajočih pa po nekaterih ocenah sega do 40.000. Protestov ni podprla ena od poglavitnih sindikalnih združenj, Francoska demokratska konfederacija dela, češ da varčevalni ukrepi v Franciji niso tako hudi kot ukrepi v Grčiji, Španiji ali Irski.  Stavke sicer prihajajo po izjavi francoskega predsednika Francoisa Hollanda o šibkem predvidenem ekonomskem okrevanju, ki naj bi znašal zgolj enoodstotno ekonomsko rast v letošnjem letu.

Žrtve bankrota madžarske banke Quaestor pripravljajo demonstracije za ozaveščanje nedavnega škandala. Protestniki obtožujejo madžarsko vlado sokrivde pri propadu banke, ki je skrbela za njihove prihranke od leta 1990. Vlada je zaradi fiktivnega delovanja banke in njenih namišljenih posojil zahtevala vračilo izgubljenega denarja. Za vračilo pa je banka črpala denar kar iz prihrankov svojih strank. Skupina protestnikov obsoja tudi dejstvo, da je predsednik vlade Viktor Orban ministrom naročil dvig denarja z banke nekaj dni pred njenim bankrotom, kar kaže na to, da je premier informacijo o vladnem ukrepu zoper banko izkoristil v svoj prid. Temu je celo sam pritrdil. Na vprašanje novinarjev, ali se mu situacija ne zdi čudna, je odgovoril, navajamo, “Ne samo čudno, jaz sem jim ukazal, naj to naredijo.”

V Avstriji je vladna koalicija dosegla dogovor o splošni prepovedi kajenja v zaprtih prostorih gostinskih lokalov, ki naj bi začel veljati maja 2018. Prepovedi so se dolgo upirali lastniki lokalov, ki se bojijo manjšega zaslužka, a se je očitno vlada podvrgla volji drugih članic EU, katere tarča kritik je že dlje časa, saj naj bi vodila za kadilce preveč prijazno politiko. Vlada je za lokale, ki bi se za prepoved odločili že pred letom 2018, ponudila denarne spodbude.

V Zagrebu se bo v Zagrebškem plesnem centru odvil 11. anarhistični sejem. Sejem je namenjen predstavitvi anarhističnih idej, razpravam o aktualno političnih problemih in predstavitvam knjig. Več o poteku sejma pove Goran Ivanović, dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Zagreba.

Izjava

 

Off sta pripravila vajenka Nina in Tit.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.