OFF grškega fakiča turškim vojakom

Aktualno-politična novica
21. 9. 2016 - 15.00
 / OFF

Filipinski predsednik Rodrigo Duterte se je na priporočilo evropskega parlamenta, naj se država nemudoma vzdrži izvensodnih ubojev kriminalcev, v prvi vrsti prekupčevalcev drog, ki po treh mesecih od inavguracije Duterte znaša več kot 3500 oseb, odzval z iztegnjenim sredincem. Nova oblast pa ni le neizprosna do kriminala, pač pa tudi do okoljsko obremenjujoče industrije. Ministrstvo za okolje je že izdalo prepoved obratovanja 10 rudnikom, za ponedeljek pa napoveduje razglasitev ducata novih. Ministrstvo si je zadalo, da mora industrija upoštevati vse veljavne okoljske predpise, napoveduje pa tudi, da bodo ti na novo ovrednoteni, in sicer z večjo mero občutljivosti za lokalno prebivalstvo in okoljske standarde. Filipini so sicer največji svetovni izvoznik niklja in prav ti rudniki se zapirajo, predstavnike industrije pa jezi, da je ministrstvo v komisijo, ki odloča o zaprtjih, povabilo tudi nevladni sektor, med drugim skupino z nazivom “Združenje za prenehanje rudarjenja”.

Usoda migrantskih delavcev na Tajskem iz sosednjega Mjanmara, Laosa in Kambodže naj bi odslikavala stari tajski pregovor - tigru ubežiš le zato, da srečaš krokodila, oziroma v slovenski različici - da greš z dežja pod kap. Delavske pravice so v državi na psu, še toliko bolj pravice migrantskih delavcev, za katere delavska zakonodaja navkljub večletnim obljubam različnih vlad ne velja, vojaška hunta, ki državo obvladuje od leta 2014, pa je prek sodišč očitno odločena ustrahovati še raziskovalce delavskih razmer. Na denarno kazen in dve leti zapora, slednje je sodnik sicer opustil, je bil obsojen Britanec Andy Hall, ki je za finski Finnwatch raziskoval razmere v sadni industriji, kjer prevladuje migrantska delovna sila. Ugotovil je, da delavci prejemajo nižje prihodke od zakonsko določenih, delajo dlje, kot je dovoljeno, z odvzemom potnih listov pa je delavcem onemogočeno svobodno gibanje. Podjetje Natural Fruit Company je Halla obtožilo obrekovanja in na sodišču svoj prav dokazovalo z obiski vladnih služb, ki da niso ugotovile nikakršnih nepravilnosti.

V Zimbabveju ne zadošča strah pred zaporom ali kaznijo zaradi nošnje državne zastave okrog vratu kot znak protesta proti vladavini Roberta Mugabeja, zato so oblasti bile primorane v še eno prepoved - prepoved prodaje zastave. Zastave bodo odslej v državi prodajali le tisti, ki se bodo prijavili na ministrstvu, protesti pa so v državi prepovedani do sredine prihodnjega meseca.

Na Balkan. Grške oblasti so odrekle politični azil trem turškim vojakom, ki so na grško stran prebegli po neuspelem vojaškem prevratu v Turčiji. Nesrečniki se na odločitev lahko še pritožijo.

V Makedoniji ta čas mediji, ki predvajajo glasbo, kršijo vsaj eno od dveh nasprotujočih si določb. Na eni strani v Makedoniji podobno kot pri nas zakon določa količino makedonske glasbe, ki se mora predvajati na radijskih in televizijskih postajah, na vsaj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, po drugi strani pa je makedonsko združenje za zaščito glasbene avtorske pravice ZAMP izdalo prepoved na predvajanje glasbe njenih članov kot protest proti podelitvi licence za zaščito avtorskih pravic glasbenikov novemu združenju SOKOM MAP s strani ministrstva za kulturo. V ZAMP se bojijo, da bo ustanovitvi drugega združenja sledil razdor med avtorji glasbe, obenem pa so prepričani, da bodo finančne koristi imeli predstavniki aktualne oblasti. Nekateri mediji tako danes upoštevajo zakon, spet drugi prepoved ZAMP-a, ministrstvo pa se je odzvalo na kratko. Navajamo: “Za zdaj se vzdržujemo komentiranja tako grobih obtožb”.

Na Hrvaškem je v poskusu konsolidacije lastne pozicije znotraj stranke prvak kmečke stranke HSS Krešo Beljak sporočil odločitev predsedstva stranke, da bo njenih 5 poslancev v Saboru podprlo prvaka HDZ-ja Andreja Plenkoviča pri sestavi nove vlade. Odločitev preseneča, ker je stranka na predčasnih volitvah sodelovala v Milanovićevi Narodni koaliciji in osvojila 4 glasove več kot na rednih volitvah, ko je sodelovala s HDZ-jem. Beljak sicer trdi, da se bo stranka po pretečenih stotih dneh vladavine Plenkoviča prelevila v neizprosno opozicijsko silo, pa vendar utegne izražena podpora HDZ-ju koristiti pri aktualnih pohajanjih za sestavo vlade z MOST-om in drugimi.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness