OFF ignoriranih Tigrajcev

Aktualno-politična novica
29. 9. 2021 - 15.00
 / OFF

V Etiopiji se ta teden odvija drugi krog parlamentarnih volitev. Letošnje volitve so tudi prve večstrankarske volitve v Etiopiji po letu 2015. Junija se je po enoletni zamudi zaradi covida-19 zaključil prvi krog, kjer je s 75-odstotno podporo zmagala Stranka blaginje trenutnega premierja Abija Ahmeda in si že zagotovila večino v parlamentu, potrebno za sestavo koalicije. Na prvi pogled premier Abij uživa visoko podporo etiopskega prebivalstva, a zaskrbljujoča poročila prihajajo iz uporne province Tigraj, kjer so etiopske oblasti prebivalcem prepovedale udeležbo na volitvah. V Tigraju je namreč zaradi prevladujoče uporniške stranke Tigrajska ljudska osvobodilna fronta podpora Abijevi vladi skoraj neznatna. Zaradi tega je Abijeva resnična podpora v Etiopiji veliko nižja, saj šest milijonov tigrajskih volivcev predstavlja skoraj 15 odstotkov Etiopijcev z volilno pravico. Kljub izključitvi Tigrajcev iz volilne baze v ostalih delih Etiopije vlada prepričanje, da bo Abijeva vlada z visokim deležem sedežev v parlamentu uspela zaključiti vojno v Tigraju in vzpostaviti mir v državi.

Nekdanji japonski zunanji minister Fumijo Kišida je zmagal na volitvah za predsednika najmočnejše Stranke liberalnih demokratov, krajše LDP. Čeprav je Kišida z zmago prevzel le naziv predsednika vladajoče stranke, razplet volitev v skoraj vedno vladajoči LDP vse od konca druge svetovne vojne pomeni, da je predsednik stranke tudi de facto voditelj japonske vlade. Kišida bo prav tako LDP-jev kandidat za mandatarja na prihajajočih novembrskih parlamentarnih volitvah na Japonskem, kar pomeni, da bo takrat Kišida tudi uradno nasledil Jošihidija Suga na mestu japonskega premierja. Kišida, nekdanji bankir iz Hirošime, zagovarja politiko družbenega konsenza na Japonskem, krepitev zavezništva z ZDA ter odpor proti Kitajski in Severni Koreji.

Avstralsko-ameriško-britanski pakt o podmornicah
 / 21. 9. 2021
Grčija je s Francijo podpisala pet milijard evrov vreden vojaški sporazum, po katerem bo Francija do leta 2026 Grčiji prodala od šest do osem vojaških ladij. Grški premier Kirijakos Mitsotakis je sporazum opisal kot prvi korak k skupni vojaški obrambi Evropske unije. Ta bi bila za grško vlado dobrodošla, saj je zanjo največji strateški rival Turčija, ki pa je z Grčijo članica zavezništva Nato. Za Francijo ta dogovor predstavlja obliž na sicer odprto rano, ki ji jo je prizadejalo zavezništvo AUKUS med Avstralijo, Združenim kraljestvom in ZDA. Avstralija je namreč predčasno zaključila sodelovanje s francoskim Naval Groupom, ki je za avstralsko mornarico izdeloval 12 najnaprednejših vojaških podmornic v vrednosti več deset milijard evrov. Avstralija je nato v okviru zavezništva AUKUS izdelavo nuklearnih podmornic predala ZDA in Združenemu kraljestvu.

Nigerijsko vojno letalstvo je v bombnem napadu na vas Daban Masara na severovzhodu države ubilo več deset civilistov, ki naj bi lovili ribe na prepovedanem območju. Poboj se je zgodil dva meseca po nigerijskem nakupu novih vojaških lovskih letal ameriške izdelave. Gre namreč za dolgoročno pogodbo med Nigerijo in ZDA, po kateri nigerijska vojska od Amerike kupuje vojaška letala za zdaj že 12-letni boj proti islamskim skrajnežem za severovzhodu Nigerije. Ta vojaški posel je bil sklenjen v času predsedovanja Baracka Obame, a ga je takratni ameriški predsednik ob koncu svojega drugega mandata zamrznil zaradi nigerijskega bombnega napada na begunsko taborišče na severovzhodu države in posledične smrti 170 civilistov. Obamov naslednik Donald Trump je vojaški posel z Nigerijo nadaljeval kljub kritikam in opozorilom, da nigerijsko letalstvo ameriška letala uporablja za poboje lastnega prebivalstva. Ali bo najnovejši bombni napad na civilno prebivalstvo vplival na vojaško trgovanje med Nigerijo in ZDA, zaenkrat še ni jasno.

Poročilo mednarodne preiskave je zaključilo, da so obtožbe proti več kot 80 humanitarnim delavcem, ki naj bi med epidemijo ebole v Demokratični republiki Kongo med letoma 2018 in 2020 spolno zlorabili več kot 50 žensk, resnične. Četrtina obtoženih je bila zaposlenih v Svetovni zdravstveni organizaciji, ki jim je že suspendirala pogodbe o zaposlitvi. Obtoženi naj bi tako domačinke kot tudi članice humanitarnih organizacij večkrat posilili in od njih zahtevali spolne usluge. Nekaj deset žensk naj bi tudi zanosilo, nakar naj bi jih obtoženi prisilili k splavu. Ob objavi poročila je Kongo začel s svojo preiskavo omenjenih kaznivih dejanj, ni pa še jasno, kje bo obtoženim sojeno.

maco jansa
Če lahko kdo uvede obvezno cepljenje, je to edino Janša
 / 27. 7. 2021
Državni zbor je s 66 glasovi za sprejel predlog stranke Levica o dopolnitvi pokojninskega zakona v delu prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje. Po uveljavitvi pokojninske reforme leta 2013 je slabih 10.000 državljanov ostalo prostovoljno vključenih v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zanj plačevalo prispevke. Ob tem pa niso vedeli, da se jim doba plačevanja teh prispevkov po letu 2013 ni upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa. S tem so bili pri odmeri pokojnine oškodovani za osem let plačevanja prispevkov v pokojninsko zavarovanje. Dopolnitve pokojninskega zakona narekujejo novo, višjo odmero starostne pokojnine vsem oškodovanim.

Potem ko je bila smrt mlajše bolnice povezana s sumom stranskih učinkov po cepljenju s protikoronskim cepivom Janssen, je ministrstvo za zdravje NIJZ pozvalo k začasni ustavitvi cepljenja s tem cepivom do razjasnitve situacije. Minister za zdravje Janez Poklukar, ki primera bolnice ni natančneje komentiral, je svojcem izrazil sožalje.

Nova iranska vlada, izraelska blokada, ESČP o migrantih na beloruski meji
 / 26. 8. 2021

Vlada je sprejela sklep o razrešitvi Matjaža Medveda in Petre Majer s funkcije predstavnikov ustanovitelja v nadzornem svetu RTV Slovenija. Razrešena člana je leta 2018 imenovala vlada Mira Cerarja. Na njuno mesto je trenutna vlada imenovala Antona Tomažiča iz NSi in nekdanjega poslanca SDS Milenka Ziherla SDS. Vlada je zamenjavo utemeljila z dogajanjem na avgustovski izredni seji nadzornega sveta. Takrat so sejo sklicali štirje člani sveta brez odobritve predsednika sveta Boruta Rončevića, saj jih je ravno toliko potrebnih za sklic seje brez predsedujočega. Rončević je nato sejo razglasil za protizakonito, ker naj bi on že napovedal sejo za današnji dan, 29. septembra. Medveda in Majer je vlada poskusila razrešiti že lani aprila, vendar je upravno sodišče z začasno odredbo vladni sklep do končne odločitve sodišča zadržalo, to zadržanje pa je novembra lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Vladnemu predlogu za razrešitev je oporekala celo vladna služba za zakonodajo, ki meni, da bi morala vlada oba člana razrešiti z odločbo, proti kateri je mogoče sodno varstvo, zahtevana pa bi bila tudi podrobnejša obrazložitev. Matjaž Medved je že napovedal, da se bo seje, ki bi se morala začeti ravnokar, udeležil, saj je prejel vabilo nanjo.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness