OFF invazije na Afganistan

OFF invazije na Afganistan

Aktualno-politična novica
25. 11. 2014 - 14.00
 / OFF

Ameriški predsednik Barrack Hussein Obama je sprejel odstop obrambnega ministra Chucka Hagel-a. Predsednik naj bi zahteval njegov odstop zaradi želje po novi strategiji proti kalifatu Islamske države. Obama se zavzema za napad na islamske borce, ne da bi ob tem napadel tudi režim sirskega predsednika Bashar-ja al Assad-a.

Ameriški obrambni mandat pa se bo podaljšal v Afganistanu. Predsednik se je po vroči debati z generali v Beli hiši odločil, da bo podaljšal trinajst let dolgo vojno misijo, najdalj trajajočo od trenutno odprtih. Ameriška misija bo po novem poleg al Kaide vključevala tudi napade na talibane, še omrežje Haqani in druge militante. Nedavni bombni napad na odbojkarski tekmi v Afganistanu, naj bi bil tudi razlog, da se umakne, sicer skromne in pred kratkim sprejete omejitve letalskih pilotnih in brezpilotnih napadov na cilje v z makom posejani državi.

Pod Hindukušem pa s svojimi silnimi vojaškimi silami ostaja tudi Slovenija. Parlamentarna odbora za obrambo in zunanje zadeve sta namreč ob nasportovanju zgolj Združene levice potrdila sodelovanje slovenske vojske v novi vojaški misiji Nata imenovani “Odločna podpora”. Ta naj bi bila manj bojno naravnana in usmerjena v urjenje afganistanskih vojakov, pri tem pa bo po načrtih sodelovalo 10 slovenskih vojakov.

Chuk Hagel pa ni edini naslovnik predsednikovih pozivov. Obama je naslovil tudi afroameriško skupnost, ki je vzrojila po odločitvi porote, da sojenja policaju Derren-u Willsonu, ki je ubil neoboreženega temnopoltega mladeniča Michel-a Brown-a, ne bo. Beli golobčki iz predsednikovih ust niso zalegli. V več mestih širom združenih držav so protestniki skušali blokirati avtoceste, do izbruha nasilja pa je prišlo v Fergussonu in okolici. Postrasistična družba v Ameriki je le mit.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je napovedal, da intenzivno delajo na šestletki, planu, ki bo Ukrajini zagotovil pogoje za priključitev Evropski uniji in Transtlantskemu zavezništvu. Ko bodo pogoji izpolnjeni, pa bo v destabilizirani Ukrajini referendum o zgornjih vprašanjih. Ukrajina se s tem še bolj odmika od Rusije, ki išče nove zaveznike v svoji okolici. Nov val kritik je Rusija požela zaradi sporazuma s seprtatistično republiko Abhazijo, kamor bo Rusija investirala miljončke. Strateški sporazum med drugim vključuje tudi skupne vojaške obrambne formacije.

Medtem se je ustavil tovorni promet na ruski meji z Litvo. O neprepustnosti za litvanske tovornjake pa poročajo tudi iz Latvije in Belorusije. Na obeh straneh meje naj bi obstalo več tisoč tovornjakarjev. Vilnus nestrpno pričakuje kremeljsko pojasnilo, a Moskva molči. Razlog za blokado je najbrž obljuba Litve, da bo Ukrajini nudila vojaško pomoč. Končajmo za danes s hladno vojno. Če jo že imamo, lahko ob njej vsaj spremljamo vesoljsko tekmo, kot se za hladno vojno spodobi.

Evropski parlament v Strassbourg-u je gostil prvi obraz Vatikana - papeža Frančiška. Eminentni gost je poslance svaril o preveliki birokratiziranosti Evrope, njeni utrujenosti in postaranosti ter o izgubi njene vloge svetovnega protagonista. Rešitev je videl v povrnitvi čleveškega dostojanstva in zagovorništvu človekovih pravic ter s tem požel več aplavzov naših evropskih poslancev. Direktni predstavnik vsemogočnega na Zemlji se je obregnil tudi ob migrantsko politiko Evropske unije in poudaril, da Sredozemlje ne sme postati veliko pokopališče. Papež s svojimi javnimi nastopi postaja vse bolj ljudski.

Za evropskim parlamentom pa ne zaostaja niti dolina šentflorjanska, kjer bodo poslanci glasovali o priznanju palestinske države. Tako je presenetila bratovščina Alenke Bratušek in prva pripravila predlog o priznanju. S tem so pokazali izjemno sposobnost sledenju aktualnim političnim trendom. Do predloga so zadržane konzervativne stranke, presenečena pa je Združena levica, ki je prva odprla razpravo o tem v parlamentu. Palestinsko vprašanje se pri nas očitno sprevrača na to, kdo bo prvi, večje plodnosti trenda priznanja Palestinske države pa tudi ni pričakovati. Konflikt je namreč aktualen že petdeset let, več o njem pa v Offsajdu ob sedemnajsti uri.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.