OFF izgubljene flote

V ruandski prestolnici Kigali se je zaključilo osemdnevno zasedanje Afriške unije. Zasedanje je potekalo v času izbruha bojev v Južnem Sudanu, ki je bil tema obiska generalnega sekretarja Združenih narodov Ban-Ki Moona. Ta je pozval države k embargu na prodajo orožja Južnemu Sudanu. Embargu je nasprotoval ugandski predsednik Youweri Museveni, ki je dejal, da bi prepoved prodaje orožja ošibila južnosudanske oborožene sile. Te naj bi predstavljale osnovo za močno skupno oboroženo silo, ki  bi po njegovem mnenju lahko zagotovila mir v državi. Museveni ni bolj konkretno opredelil, na kakšen način naj bi po njegovem mnenju do tega prišlo. V letu 2014 so 46 odstotkov letnega uvoza Južnega Sudana predstavljale dobrine iz Ugande.

Na zasedanju Afriške unije je maroški kralj Mohammed naznanil željo po ponovni pridružitvi Maroka Afriški uniji. Maroko je izstopil iz Afriške unije leta 1984, potem ko je skupnost uradno priznala Zahodno Saharo kot državo. Konflikt med Marokom in Zahodno Saharo izhaja iz leta 1975, ko je Maroko zavrnil razsodbo haaškega sodišča o neodvisnosti Zahodne Sahare, ki po zavrnitvi sodbe ostaja pod maroško oblastjo. Maroški kralj je približevanje Afriški uniji označil kot vrnitev k institucionalni družini, Zahodno Saharo pa kot maroško južno provinco.

Sodišče Evropske unije bo danes obravnavalo vlogo Evropske unije pri izkoriščanju Zahodne Sahare prek trgovinskega sporazuma z Marokom. Sodišče je konec lanskega leta omenjeni trgovinski sporazum razveljavilo, saj vključuje območje Zahodne Sahare, ki je pod maroško okupacijo. Sodišče je razsodilo, da bi sporazum povzročil izkoriščanje okupiranih območij in ga je zato prepovedalo. Evropski svet je nato vložil pritožbo na razsodbo, ki jo močno podpira več evropskih držav. Francija, Španija, Nemčija, Belgija in Portugalska so zaprosile za predstavitev svojih stališč pred sodiščem, v katerih bodo zagovarjale razveljavitev decembrske sodbe. Več o tem pa v Offsajdu ob petih.

Britanski spodnji dom je sprejel program posodobitve flote podmornic Trident, ki nosijo jedrske balistične izstrelke. Program naj bi stal 31 milijard funtov, kritiki pa opozarjajo, da bo cena po vsej verjetnosti še narasla. Nasprotniki programa se prav tako ne strinjajo s tezo, da bo posodobitev jedrskega arzenala ohranila neodvisen državni program jedrskega orožja, saj so podmornice in njihova oborožitev v veliki meri odvisne od ameriške tehnične pomoči. Najbolj je programu nasprotovala Škotska nacionalna stranka, ki je obnovitev nuklearnega programa označila za nemoralno in zagrozila, da bi izvajanje programa na Škotskem, kjer so omenjene podmornice bazirane lahko povzročilo odcepitev Škotske od Velike Britanije. Škotski predstavniki so namreč z eno izjemo enotno glasovali proti programu. Britanska obrambna ministrica Harriet Baldwin pa je obnovitev programa označila kot zelo pomemben korak za nacionalno varnost Velike Britanije.

Nadaljujemo v Turčiji, kjer se pojavljajo strahovi, da nedavni poskus vojaškega udara še ni bil povsem zatrt. V provinci Trabzon na severovzhodu države je prišlo do oboroženega napada na pripadnike varnostnih organov, v katerem sta bila ubita dva policista. Medtem pa turške oblasti ne morejo vzpostaviti kontakta s 14-imi plovili vojne mornarice, ki so na morju vse od poskusa udara v noči s petka na soboto, tako da ne morejo izključiti možnosti, da jih nadzorujejo pučisti. Prav tako je pri pregledu vojaške opreme bilo ugotovljeno, da vojska pogreša 42 helikopterjev.

Velika čistka po poskusu vojaškega puča v Turčiji se medtem nadaljuje. Pridružili so se ji še rektorji večjih turških univerz, ki so pod okriljem odbora za visoko šolstvo napovedali, da bodo akademsko sfero očistili paralelnih struktur, ki naj bi jih iz izgnanstva v Združenih državah Amerike vodil verski vodja Fethullah Gülen. V zadnjih dneh je sicer bilo aretiranih ali odpuščenih že skoraj 20.000 pripadnikov vojske, policije, sodstva in javne uprave.  

WikiLeaks je medtem napovedal objavo več sto tisoč dokumentov, ki naj bi razkrili mehanizme delovanja turške oblasti, vendar je objavo preprečil obsežen hekerski napad. Iz WikiLeaksa so sporočili, da ne vedo, kdo stoji za napadom, ampak zelo verjetno gre za skupino, povezano s turškim režimom. Kljub napadu naj bi WikiLeaks prvi sveženj dokumentov objavil že danes.

Predsednik Liberalne stranke Malcolm Turnbull je drugič zaprisegel kot avstralski premier. Skupaj z njim je mandat v novi vladi pričelo še 23 ministrov. Turnbull je prvi mandat pričel po lanskem odstopu konzervativnejšega strankarskega kolega in nekdanjega premierja Tonnyja Abbotta. Liberalci so na predčasnih volitvah 2. julija dosegli le skromno večino, tako da novi vladi že mnogi napovedujejo nestabilnost. Turnbull je sicer med prioritetami svoje vlade napovedal sprejetje proračunskega rebalansa in razpis referenduma o porokah istospolno usmerjenih.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je javnost posvarila pred prehitrim in nepremišljenim podeljevanjem širših policijskih pooblastil. Ministrstvo za notranje zadeve namreč pripravlja osnutek zakona, ki naj bi policiji omogočil širša pooblastila pri pregledu in iskanju oseb ter pri zagotavljanju javnega reda na športnih prireditvah. Osnutek predvideva tudi uvedbo elektrošokerja kot dovoljenega prisilnega sredstva in posege v zasebnost z nadzorom vseh letalskih potnikov, naprave za samodejno prepoznavanje registrskih tablic, uporabo videonadzora s pomočjo brezpilotnih letal in širitev možnosti zbiranja biometričnih podatkov. Svoje nasprotovanje pojasni Mojca Prelesnik:

Izjava.

Področje psihoterapevtske pomoči je v Sloveniji slabo urejeno, nadzora nad delovanjem psihoterapevtov praktično ni in storitve so večinoma samoplačniške. Zato so Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, ljubljanska Teološka fakulteta in novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije podpisale sporazum o skupnem prizadevanju za zakonsko ureditev področja psihoterapevtske pomoči. Nekatere izboljšave, ki bi jih taka ureditev prinesla, izpostavi Peter Pregelj s katedre za psihiatrijo Medicinske fakultete:

Izjava.

Predsednica Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo Nina Krajnik pa pojasni, kakšni so kriteriji strokovnosti za opravljanje te dejavnosti:

Izjava.

Kako lahko pripomore teologija k psihoterapiji?

Izjava.

OFF sta pripravila Dejan in praktikant Jernej.