OFF jurisdikcije

Posebno sodišče, ustanovljeno s strani Afriške unije v Senegalu, je obsodilo bivšega čadskega diktatorja Hissèna Habréja na doživljenski zapor zaradi zločinov proti človečnosti, mučenja in spolnega suženjstva. Habré, ki je vodil Čad med letoma 1982 in 1990, od samega začetka procesa zavrača legitimnost sodišča, ki ga je označil za imperialističnega. Gre za prvo takšno sodbo proti nekdanjemu vladarju v Afriki, kar odpira možnosti pregona podobnih zločinov na kontinentu, kjer več držav zavrača jurisdikcijo Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu.

Grožnja sodnih procesov bdi tudi nad aktualno brazilsko vlado začasnega predsednika Michela Temerja. Tokrat je bil v odstop prisiljen kar protikorupcijski minister Fabiano Silveira, potem ko je ena od tamkajšnjih televizij objavila posnetek pogovora med njim in predsednikom senata Renanom Calheirosom, ki je pod preiskavo zaradi domnevne vpletenosti v korupcijski škandal v povezavi z naftno družbo Petrobras. Silveira v pogovoru Calaheirosu daje pravne nasvete glede preiskave, ki že dalj časa pretresa najbolj številčno južnoameriško državo. Po poročanju tamkajšnjih medijev naj bi Silveira prav tako v preteklosti večkrat neuspešno poskušal pridobiti podatke od preiskovalcev tako imenovane Operacije Avtopralnica, kot so škandal pranja denarja pomenljivo poimenovali v Braziliji. Temer, ki se tudi sam spopada z vprašanji, vezanimi na množenje lastnega bogastva med letoma 2006 in 2014, je tako ostal brez drugega ministra v 16-ih dneh.

Na globalnem severu so medtem tri nemške nevladne organizacije napovedale vložitev prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado v sodno presojo. Problematične aspekte sporazuma, bolje poznanega pod kratico CETA, nam predstavi Joerg Haas iz nemškega državljanskega gibanja Campact.

Izjava

CETA sporazum je bil dovršen februarja letos, dokončno pa naj bi bil podpisan jeseni ob obisku kanadskega premierja Justina Trudeauja v Bruslju.

Poleg nevladnih organizacij nemški vladi preglavice te dni povzročajo predvsem odnosi s Turčijo. Par dni pred glasovanjem v Bundestagu o resoluciji, ki poboje Armencev s strani otomanoske oblasti med prvo svetovno vojno označuje za genocid, je podpredsednik turške vlade Numan Kurtulmuş Nemčiji sporočil, naj ne riskira poslabšanja odnosov zaradi interesa nekaj posameznikov. Resolucija, ki so jo skupaj spisali vladajoča koalicija ter Zeleni bi Nemčijo postavila ob bok dvajsetim državam vključno s Francijo in Rusijo, ki uradno uporabljajo termin armenski genocid. Slovenije med njimi ni.

Nogometni navdušenci iz Bosne in Hercegovine bodo zaključek letošnjega evropskega nogometnega prvenstva mogoče primorani spremljati prek tujih televizijskih postaj ali interneta, saj je upravni odbor bosansko-hercegovske radiotelevizije, krajše BHRT, sprejel sklep o začasni prekinitvi produkcije in emitiranja programa po 30. juniju. Upravni odbor je kot razlog za to potezo označil skoraj 13 milijonov evrov, ki naj bi jih BHRT-ju dolgovali radioteleviziji Republike Srbske ter Federacije BiH. Konec junija se prav tako izteče veljavnost aktualnemu zakonu, ki regulira RTV naročnino, v parlamentu pa ni politične volje za sprejetje novega, ki bi omogočil stabilno financiranje javnega servisa.

Protesti proti novi neoliberalni delavski zakonodaji v Franciji in v Belgiji še naprej eskalirajo. Deset dni pred uvodno tekmo že omenjenega Eura med Francijo in Romunijo v Parizu se je pričela stavka železničarjev, ki služi kot uvod v teden stavk. V prihodnjih dneh bodo vzoru sledili zaposleni v podzemni železnici ter letalskem prometu. Severno od meje se vlada premierja Charlesa Michela prav tako spopada z nezadovoljstvom javnosti, manifestirani v obliki stavke javnega sektorja, ki je ohromila promet predvsem v francosko govorečem jugu države.

Za razliko od francoskih in belgijskih delavcev pa so na danskem dvoru kar sami izrazili pripravljenost na reze. Skladno s prevladujočim javnim mnenjem so stranke v danskem parlamentu v preteklih dneh predlagale spremembe sistema državne podpore za kraljevo družino. Aktualni sistem predvideva široke socialne transferje za kraljico, njene otroke ter vseh osem vnukov. Da bi se izognili črnemu scenariju širše ukinitve podpor, ki ga predlagajo opozicijski levo usmerjeni poslanci Rdečo-zelene koalicije, so zato iz urada za komuniciranje danske kraljeve družine sporočili, da podpirajo vračanje na manj razbohoten sistem, ki je bil v veljavi pred letom 1995.

Več kot pol leta trajajoča policijska stavka se očitno vendarle bliža koncu, potem ko je vlada s sporazumom obljubila prenos vseh delovnih mest policistov iz 5. v 6. tarifni razred do junija 2018, kar bo  državo olajšalo za 10,3 milijona evrov. Stavkovni sporazum, ki sicer še čaka na uradno potrditev z obeh strani, daje policistom z manj kot 15 let izkušenj 5 let časa, da prek plačanega izobraževanja pridobijo višjo stopnjo izobrazbe, ki jo predvideva zakon.

Predstavniki iz Socialnega centra Rog so se sestali z Mestno občino Ljubljana, dogovor pa naj ne bi obrodil sadov. Župan Zoran Janković namreč vztraja na svojem, Rogovci pa:

Izjava

nam pove Luka Erdani. Rastko Pečar pa situacijo razloži takole:

Izjava

Več v OFFsajdu ob 17-ih.