Off koalicijske pogodbe

Aktualno-politična novica
24. 5. 2022 - 15.00
 / OFF

V Tokiu danes poteka srečanje držav članic partnerstva Quad oziroma kvadrilateralnega varnostnega dialoga, v katerem sodelujejo ZDA, Avstralija, Indija in Japonska. Nov obraz srečanja je zmagovalec sobotnih avstralskih splošnih volitev Anthony Albanese, ki je včeraj že prisegel kot nov premier Avstralije. Neformalno zavezništvo je bilo ustanovljeno na pobudo ZDA leta 2007 kot zavezništvo proti Kitajski v indopacifiški regiji, natančneje v Južnokitajskem morju. Napetosti pred srečanjem držav je z izjavo, da bi bile ZDA pripravljene vojaško braniti Tajvan, dvignil ameriški predsednik Joe Biden, ki je včeraj obiskal Japonsko, tam se je srečal s premierjem Fumiom Kušido. Albanese, Biden in Kušida so na srečanju ponovno pozvali indijskega premierja Naréndra Módija, naj se pridruži zahodnim sankcijam proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Indija glede tega omahuje, ker iz Rusije uvaža precejšnje količine energije in orožja. V sklepni izjavi za javnost so voditelji držav partneric napovedali, da bodo v naslednjih petih letih projektom za razvoj digitalnih tehnologij, za izboljšanje odpornosti oskrbovalnih verig in za pomorsko varnost v regiji namenili 46 milijard evrov.

O napovedanem umiku ameriških sil z območij severne Sirije pod kurdskim nadzorom
 / 7. 10. 2019

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je – po včerajšnjem večernem zasedanju svojega kabineta – danes napovedal začetek vojaške operacije v Siriji, katere cilj je vzpostavitev nove 30-kilometrske »globoke varne cone« na turško-sirski meji, natančneje na meji ozemlja, ki ga trenutno nadzorujejo Sirske demokratične sile, krajše SDF. Te so sestavljene iz več oboroženih skupin, med njimi so največje kurdske Ljudske zaščitne enote, krajše YPG, ki jih Turčija povezuje s prepovedano Kurdsko delavsko stranko. Vojaško operacijo – njenih detajlov v izjavi za javnost ni razkril – bo Turčija začela po nekajtedenski predpripravi varnostno-obveščevalnih in vojaških enot na terenu. Turčija je na podoben način v Siriji intervenirala že trikrat, prvič leta 2018 in zadnjič leta 2019. Turški predsednik zaostruje tudi odnose z Grčijo, ki je prepričala Washington, da ZDA Turčiji ne prodajo vojaških letal, zaradi česar je Erdogan odpovedal srečanje z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom.

socializem v muzeju
Kako prijazni (komu) so novi tržni modeli
 / 11. 12. 2017

Spletna platforma za oddajanje stanovanj Airbnb bo poleti ustavila svoje storitve na Kitajskem. Do konca julija naj bi tako odstranili oglase za kar 150.000 stanovanj v tej državi. Za potezo so se odločili zaradi zapletenega postopka oddajanja stanovanj na Kitajskem. Podatki o gostih morajo biti namreč v skladu z lokalnimi zakoni in predpisi poslani kitajski vladi. Airbnb je leta 2017 svojo platformo na Kitajskem preimenoval v Aibiying, kar v mandarinščini pomeni »pozdrav z ljubeznijo«. Podjetje se je spopadalo tudi z močno konkurenco domačih kitajskih platform za najem stanovanj in na kitajskem trgu v zadnjih dveh letih ustvarilo manj kot odstotek svojega celotnega prihodka. 

moldavija
Neuvrščena, a odvisna ukrajinska soseda
 / 22. 3. 2022

Policija je danes zjutraj na domu v predmestju moldavske prestolnice Kišinjev zaradi suma izdaje in korupcije za 72 ur pridržala nekdanjega moldavskega predsednika Igorja Dodóna. Po informacijah tiskovne predstavnice državnega tožilstva Mariane Chiorpec. Dodóna preiskujejo, ker njegovo stranko domnevno financira kriminalna organizacija, ter zaradi »pasivne korupcije« in »protipravnega bogatenja«. Moldavski preiskovalci menijo, da je Dodón leta 2019 prejel denar od političnega zaveznika in oligarha Vladimirja Plahotniuca, ki je v izgnanstvu in proti kateremu so uvedene ameriške sankcije. Dodón, glasen podpornik Ruske federacije, je sicer državo vodil med letoma 2016 in 2020. Na novembrskih volitvah pred dvema letoma je izgubil proti proevropski političarki Maji Sándu, ki je predsedniški položaj zasedla kot prva ženska v zgodovini Moldavije.

O zahodnih sankcijah proti Rusiji in tem, kako se je odzvala nanje
 / 6. 4. 2022

Finančni ministri držav članic Evropske unije danes v Bruslju razpravljajo o gospodarskih in finančnih posledicah sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. EU je doslej sprejela pet paketov sankcij proti Moskvi. Dogovora o šestem svežnju, ki vključuje tudi embargo na uvoz ruske nafte, pa zaenkrat države članice niso uspele doseči, saj je Madžarska napovedala veto. Madžarski premier Viktor Órban je danes napovedal tudi, da nasprotuje odprtju debate o embargu na rusko nafto na naslednjem srečanju evropskega sveta. Ministri so razpravljali še o predlogu Evropske komisije za dodatno makrofinančno pomoč Ukrajini v višini do devet milijard evrov in o globalnem minimalnem davku na prihodke multinacionalk.

Uefini in hrvaški ukrepi proti navijačem.
 / 24. 11. 2019

Preiskovalni sodniki okrajnega sodišča v Veliki Gorici na Hrvaškem so za 42 navijačev Hajduka odredili enomesečni preiskovalni pripor, ker naj bi po povratku s tekme Dinamo - Hajduk izzvali obračun s policijo na počivališču Desinec na avtocesti A1 proti Splitu. Navijači so včeraj zanikali vpletenost v nemire na avtocesti, policija naj bi jih nasilno izvlekla iz avtomobilov ter aretirala. Nekateri so napovedali pritožbe zoper odločitev preiskovalnih sodnikov, o njih pa naj bi odločali v naslednjih dneh. V sobotnem spopadu med policijo in navijači je bilo ranjenih 34 oseb, od tega 20 policistov in 14 navijačev. Med njimi so štiri ustrelili, potem ko je policija uporabila strelno orožje, da bi protestnike razgnala.

Pred podpisom

Novo koalicijo bodo tudi uradno sestavljale stranke Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec so danes namreč podpisali koalicijsko pogodbo vlade v mandatu 2022 do 2026, ki se bo oblikovala pod vodstvom Goloba. Z njegovimi besedami …

Golob

Štirinajsta vlada v samostojni Sloveniji bo imela 20 ministrstev, 13 jih bodo vodili kandidati in kandidatke Gibanja Svoboda, 4 Socialni demokrati in 3 Levica. 

Mesec

Koalicijski trojček bo imel v državnem zboru podporo 53 poslancev, računajo pa lahko tudi na podporo obeh predstavnikov narodnih skupnosti. 

Sodba v zasebni tožbi novinark Televizije Slovenija Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek zoper premierja in prvaka SDS Janeza Janšo je bila danes, dan pred zastaranjem zadeve, vendarle razglašena za pravnomočno. Sodbi celjskega okrožnega sodišča, ki je Janezu Janši zaradi žaljivega tvita o novinarkah, objavljenega marca 2016 na Twitterju, prisodilo trimesečno pogojno zaporno kazen, je višje sodišče v Celju z zavrnitvijo Janševe pritožbe danes v celoti pritrdilo. Še včeraj je sicer kazalo, da bi lahko zadeva jutri zastarala, saj višje sodišče v Celju ni prejelo povratnice, ki bi dokazovala, da je Janša prejel obvestilo o obravnavi. Čeprav naj sicer Janša pošte tudi tokrat ne bi prevzel, pa je njegov odvetnik Franci Matoz povedal, da je s sojenjem seznanjen, kar je pomenilo, da je senat višjega sodišča lahko sprejel odločitev. Carl je v odzivu na sodbo na družbenem omrežju Facebook zapisala, citiramo: »Trajalo je, ampak to je sladka in pravična zmaga. Za vse novinarke. Za vse ženske tega sveta. Za vse žrtve moških šovinistov. Za vse žrtve seksistov. Nizkotne, zavržne žaljivke nimajo prostora nikjer, niti za gostilniškim šankom ne, kaj šele v javnem diskurzu. Kaj šele iz ust predstavnikov najvišjih državnih oblasti.«

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.