OFF lenih policistov

Aktualno-politična novica
12. 8. 2021 - 15.00
 / OFF

V Afganistanu so talibi danes zavzeli še deseto od 34 pokrajinskih prestolnic, in sicer Ghazni, ki je oddaljen slabih 130 kilometrov od glavnega mesta Kabula. Izguba Ghaznija bi lahko hudo prizadela vlado, saj se mesto nahaja na avtocesti Kabul-Kandahar, ki povezuje prestolnico z jugom države. Sam Kabul še ni neposredno ogrožen, a očitno je taktika talibov, da prestolnico čim bolj odrežejo od drugih delov države. Ameriški mediji, ki se sklicujejo na vire v obveščevalnih službah, navajajo ocene Washingtona, da bodo talibi napadli mesto v roku 30 dni in ga zavzeli v največ 90 dneh. Vladi Nemčije in Nizozemske sta do nadaljnjega ustavili vrnitve zavrnjenih afganistanskih prosilcev za azil v domovino. S tem sta povsem spremenili svoji prejšnji stališči, saj sta njuna notranja ministra še prejšnji teden pisala Evropski komisiji, da bi to prakso morali nadaljevati kljub bojevanju v Afganistanu.

Afganistan ob umiku ameriške vojske
 / 16. 4. 2021
Spodnji dom poljskega parlamenta je včeraj dopolnil zakon o radiodifuziji s prepovedjo večinskega lastništva medijev fizičnim in pravnim osebam, ki niso iz Evropske unije. Zakon je usmerjen predvsem proti novičarskemu televizijskemu kanalu TVN24, ki je v lastništvu ameriškega podjetja Discovery in sodi med peščico večjih medijev, ki pogosto kritizirajo vlado. Zakon je sprožil tako domače proteste kot nasprotovanje tujih vlad, predvsem Združenih držav Amerike. Proteste doma, še bolj pa v tujini, je povzročil tudi zakon, ki je bil prav tako sprejet včeraj in obravnava zahteve za povrnitev nacionalizirane lastnine, saj omejuje obdobje za pritožbe na največ 30 let. Tako onemogoča poljskim Judom, da bi dobili povrnjeno lastnino, ki so jim jo zaplenili nacisti med 2. svetovno vojno in komunisti v povojnem obdobju. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je obsodil oba zakona in pozval predsednika Andrzeja Dudo, naj ju ne podpiše.

Galibaf
Eden klepeta, drugi igra
 / 9. 12. 2020
Novi iranski predsednik Ebrahim Raisi, ki je prevzel položaj prejšnji torek, je za zunanjega ministra predlagal konservativnega diplomata Hosseina Amir-Abdollahiana. Amir-Abdollahian je bil namestnik ministra za odnose z arabskim svetom in Afriko v času vlad nekdanjih predsednikov Mahmouda Ahmadinejada in Hassana Rouhanija ter velja za klerikalca in podpornika ajatole Alija Hameneja. Za razliko od prejšnjega ministra Mohammada Javada Zarifa je bil izobražen v Teheranu in ne v ZDA ter je služboval na diplomatskih mestih na Bližnjem vzhodu. Njegova glavna naloga bo pogajanje v zvezi z jedrskim dogovorom, sklenjenim leta 2015, iz katerega so ZDA izstopile pod vodstvom Donalda Trumpa.

Državno tožilstvo Bosne in Hercegovine je zahtevalo izročitev 14 generalov Hrvaške vojske, ki so obtoženi vojnih zločinov. Ukazali naj bi neselektivne topniške napade na področjih Bosanske Gradiške in Bosanske Dubice med operacijo Blisk, s katero je Hrvaška vojska leta 1995 zavzela del zahodne Slavonije, ki je bil pod nadzorom Republike Srbske Krajine. V teh topniških napadih naj bi bilo ubitih več civilistov. Odziv na zahtevo hrvaške vlade in veteranov je bil odločno odklonilen, vseh 14 generalov pa se je danes sestalo s predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem, ki jim je izrazil podporo. Po mnenju enega od obtoženih, Pava Miljavca, naj bi šlo za geopolitično maščevanje bošnjaških politikov zaradi gradnje mostu na Pelješac.

Centralni komite Komunistične partije Kitajske je v sredo objavil petletni načrt za okrepljen nadzor nad strateško pomembnimi gospodarskimi sektorji, kot sta tehnologija in zdravstvo. Ta načrt je uradna potrditev bolj agresivnega postopanja regulatorjev na področjih zdravstva, šolstva in digitalnih storitev, na katerih so uvedli nove pogoje za zagotavljanje konkurenčnosti in pravic uporabnikov do zasebnosti.

Ostajamo na Kitajskem. Višje sodišče v Dandongu, mestu na meji s Severno Korejo, je obsodilo Kanadčana Michaela Spavora na enajstletno zaporno kazen zaradi vohunjenja. Kitajske oblasti so Spavora skupaj s še enim kanadskim državljanom, Michaelom Kovrigom, aretirale decembra 2018 kot odgovor na kanadsko aretacijo Meng Vandžov, finančne direktorice tehnološkega giganta Huawei. V Združenih državah Amerike jo namreč obtožujejo tajnega kršenja sankcij proti Iranu in kraje intelektualne lastnine.

Po poročanju RTV Slovenija je večje število občanov, ki so se maja v cepilnih centrih prijavili na storitev za zagotavljanje digitalne identite smsPASS, ostalo brez digitalnega potrdila. Ta so bila maja potrebna za izdajo potrdila o izpolnjevanju pogojev PCT, a jih je bilo možno dobiti le na upravnih enotah, ki jim ni uspelo obravnavati vseh prijav. Oddaja vlog je bila zato omogočena v cepilnih centrih, centrih za socialno delo in finančnih uradih, a nekateri občani šele zdaj prejemajo obvestila, da bodo morali vloge oddati še enkrat, tokrat na upravni enoti, saj so bili podatki vnešeni napačno. Po besedah ministrstva za javno upravo so za to krivi predvsem uporabniki, redko pa gre za napake referentov, ki so podatke zajemali.

Ustavno sodišče je dele zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi razglasilo za neskladne z ustavo, saj parlamentarne preiskave ne bi smele ugotavljati pravilnosti posameznih odločitev sodnikov in tožilcev. Za neustavnega so razglasili tudi sklep državnega zbora o ustanovitvi preiskovalne komisije za primer Franc Kangler. Proti sklepu so junija 2019 pritožbe vložili sodni svet, vrhovno sodišče, generalni državni tožilec ter vrhovno državno tožilstvo. Državni tožilec Drago Šketa je odločitev ustavnega sodišča povzel kot poudarek neodvisnosti državnih tožilcev in sodstva. Predsednik omenjene komisije, poslanec Dejan Kaloh, pa je na Twitterju zapisal, da odločitev pomeni le, da v končnem poročilu “ne bodo ugotavljali presoje pravilnosti posameznih tožilskih odločitev”. Poročilo naj bi državni zbor obravnaval jeseni.

Ostajamo na desnopolitičnem Twitterju. Notranji minister Aleš Hojs je čivknil, da so za julijski napad na poslance pred stavbo državnega zbora krivi policisti, ki ne delajo in preveč iščejo izgovore. Sindikat policistov Slovenije ga je v odgovorih opozoril, da bi se moral seznaniti z zakonodajo, ki določa, da bi lahko Hojs pred stavbo državnega zbora na predlog generalnega direktorja policije odredil postavitev ovir ali prepoved dostopa. Minister jim je odgovoril s psovanjem in jim ukazal, naj “začnejo delat, lenuhi!”.

Ministra Hojsa je za potrebe oddaje razjezil Srđan pod Galovim mentorstvom.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness