OFF liberalnih kandidatk

Aktualno-politična novica
23. 6. 2022 - 15.00
 / OFF

Evropski parlament je danes pred zasedanjem vrha EU, ki bo danes in jutri potekal v Bruslju, z veliko večino sprejel resolucijo, v kateri je pozval voditelje držav, naj Ukrajini in Republiki Moldaviji podelijo status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Enako bi morala biti obravnavana tudi Gruzija, potem ko bo izpolnila prednostne naloge, ki jih je navedla Evropska komisija. Resolucija je bila sprejeta v luči vojne v Ukrajini in v širjenju EU vidi izjemno geostrateško pomembnost v času ruske agresije. Poudarili so tudi, da članstvo po hitrem postopku še vedno ne pride v poštev in da je priključitev EU še vedno pogojena z izpolnjevanjem meril Unije. Brez statusa kandidatke je kljub predlogu Slovenije ostala tudi Bosna in Hercegovina. Razočarane so tudi druge balkanske države, ki so imele ob robu vrha Evropskega sveta srečanje z voditelji držav EU. Napredka ni bilo pri pogajanju o članstvu Makedonije in Albanije, ki sta dobili status kandidatke leta 2005 in 2014. Potek sestanka je bil tako slab, da je bila novinarska konferenca po koncu srečanja odpovedana. 

Poslanci bolgarskega parlamenta so s 123 glasovi za in 116 glasovi proti izglasovali nezaupnico vladi. Koalicija premierja Kirila Petkova je tako zgolj šest mesecev po izvolitvi izgubila večino v parlamentu. Glavna razloga za izkazano nezaupnico, ki jo je vložila konservativna stranka Gerb nekdanjega premiera Bojka Borisova, sta nestrinjanje glede uporabe proračunskih sredstev in spor o odstranitvi blokade na začetek pristopnih pogajanj za vstop Severne Makedonije v Evropsko unijo. Borisova stranka je pristala na začetek pristopnih pogajanj glede vstopa Severne Makedonije v Unijo v skladu s francoskim predlogom, ki pa v Skopju ni bil sprejet pozitivno. Premier Petkov je danes na vrhu Evropske unije dejal, da ne vidi možnosti, da bi Bolgarija na dvodnevnem vrhu odpravila blokado začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo, je pa nakazal, da bi rešitev lahko našli v prihodnjih dneh. Petkova stranka je zavrnila kakršne koli pogovore z opozicijskimi strankami glede oblikovanja nove koalicije. Novim volitvam se bo Petkov tako poskušal izogniti z nagovarjanjem posameznih poslancev. Če nova koalicija ne bo sestavljena v dveh mesecih, bodo v Bolgariji na sporedu nove volitve, že četrte od lanskega aprila.  

Hrvaški premier Andrej Plenković je v Evropskem parlamentu naznanil, da bo naslednji teden v parlament poslan predlog odločitve o vstopu Hrvaške v schengenski prostor. Plenković je dejal, da bi bila odločitev lahko sprejeta med češkim predsedovanjem jeseni, kar bi pomenilo, da bi Hrvaška leta 2023 lahko postala članica schengenskega in evrskega območja. 

superrr
Interne zdrahe v Gibanju petih zvezd
 / 8. 6. 2021
Italijanski poslanci so včeraj z s 410 glasovi za in 29 proti potrdili resolucijo, ki podpira politiko tehnokratske vlade Maria Draghija do Ukrajine. Včeraj je namreč iz koalicijske stranke Gibanja petih zvezd odstopil zunanji minister Luigi di Maio, ki je predsednika stranke in nekdanjega premierja Giuseppeja Conteja obtožil nasprotovanja vladne politike do vojne v Ukrajini. Čeprav je Italija odvisna od ruskega plina, je Draghijeva vlada v Ukrajino poslala orožje ter podprla ukrajinske prošnje za vstop v Evropsko unijo in sankcije proti Moskvi. Di Maio je s šestdesetimi poslanci, ki so prav tako odstopili, že oblikoval novo poslansko skupino Skupaj za prihodnost. Zaradi nestrinjanj glede politike do vojne v Ukrajini so se pojavila ugibanja, da bi to lahko močno oslabilo koalicijo, vendar je Conte že dejal, da jo njegova stranka še naprej podpira. 

Glasovali so tudi v izraelskem parlamentu, kjer so poslanci, potem ko je včeraj odstopil premier Naftali Benet, z veliko večino podprli razpustitev parlamenta in razpis novih volitev. Benetova koalicija je bila pred odstopom manjšinska, saj jo je sestavljalo zgolj 59 od skupno 120 poslancev. Do dokončne razpustitve bi se tako znotraj opozicijskih strank lahko oblikovala nova koalicija, s čimer bi se lahko izognili novim volitvam. Če se to ne bo zgodilo, se Izraelu jeseni obetajo že pete parlamentarne volitve v manj kot štirih letih.

Drugi krog volitev v Ekvadorju
 / 12. 4. 2021
 V Ekvadorju že deset dni potekajo protesti proti ekonomskim politikam predsednika Guillerma Lassa. Včeraj se je na ulicah glavnega mesta Quito zbralo okoli 15.000 protestnikov, večinoma staroselskih prebivalcev. Glavne zahteve protestnikov, ki so v prestolnico prišli iz vse države, so regulacije cen goriva in kmetijskih izdelkov ter večje državno financiranje šolstva. Predsednik Lasso je predstavnikom Konfederacije staroselskih narodnosti Ekvadorja, krajše Conaie, ki organizirajo proteste, ponudil dialog. Predstavniki so pogajanje zavrnili, saj zahtevajo, da vlada pred tem odpravi izredne razmere, ki trenutno veljajo v šestih od 24 ekvadorskih provinc. Nasilje na protestih se je vsak dan stopnjevalo, zaradi česar sta umrla dva protestnika. V amazonskem mestu Puyo, kjer potekajo intenzivni protesti, so protestniki zažgali policijska vozila in policijsko postajo, zajeli pa naj bi tudi tri pripadnike policije. Policija je do zdaj pridržala 87 protestnikov, med njimi tudi vodjo staroselcev Leonidasa Izo, ki pa je bil medtem že izpuščen. 

Evropska komisija je začela s preiskovanjem prevzema mreže bencinskih servisov OMV Slovenija s strani madžarske energetske skupine MOL. V predhodni preiskavi je Komisija namreč ugotovila, da bi prevzem lahko močno zmanjšal konkurenco na drobnoprodajnem trgu za pogonska goriva v Sloveniji. OMV in MOL sta namreč konkurenta na že tako močno koncentriranem slovenskem trgu pogonskih goriv, prevzem pa bi to konkurenco še zmanjšal. Podpredsednica Evropske komisije in pristojna za konkurenco, Margrethe Vestager, je dejala, da bi pomanjkanje konkurence lahko povzročilo umetno povečanje cen goriva, saj bi edina preostala ponudnika, MOL in Petrol, lažje usklajevala cenovne politike. 

Odvetnica Nataša Pirc Musar je danes na tiskovni konferenci napovedala kandidaturo na prihajajočih predsedniških volitvah. Izpostavila je štirinajst znanih Slovencev, ki so ji pri tej odločitvi izrekli podporo. Med njimi so nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk. Pirc Musar je poudarila, da političnonazorsko sicer presega koncept politične delitve po logiki koncepta konjskega kopita, a je kasneje vseeno priznala, da je liberalka. 

Izjava

Sklepamo lahko, da se torej Pirc Musar po ekonomskih prepričanjih nagiba bolj na desno, po drugi strani pa se poistoveti s kulturnimi vrednotami levice. Čeprav političnonazorsko izbira tako imenovano srednjo pot, pa pravi, da v politiki ne moreš biti všečen vsem, saj tako postaneš premedel.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness