OFF lobističnih pritiskov

Spodnji dom francoskega parlamenta je z veliko večino izglasoval trimesečno podaljšanje izrednih razmer v državi, ki so bile uvedene po terorističnih napadih v Parizu novembra prejšnje leto. Te policiji dovoljujejo izvajanje hišnih preiskav in odrejanje hišnega pripora brez sodnega naloga. Odkar so bile uvedene, je bilo nekaj manj kot 4 tisoč hišnih preiskav in aretiranih več kot 380 ljudi. Od vseh primerov so bili na sodišču odprti štirje, samo ena oseba pa je bila obsojena na podlagi obtožb, povezanih s terorizmom. V začetku februarja sta človekoljubni organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International objavili poročili, ki izpostavljata primere, v katerih je policija na podlagi izrednih razmer z nasiljem kršila človekove pravice, prav tako pa je zaradi policijskih zlorab med nekaterimi preiskavami izrazil skrb Svet Evrope. Podrobneje o kršitvah spregovori Dominique Curis iz Amnesty International.

Izjava

Sogovornica tudi natančneje opiše potek policijskih racij.

Izjava

Italijanski minister za zunanje zadeve, Paolo Gentiloni in generalna direktorica UNESCA Irina Bokova sta v Rimu podpisala sporazum, ki v okviru UNESCA ustanavlja delovno skupino za zaščito starin, spomenikov in arheoloških najdišč na konfliktnih območjih pred militantnimi skupinami. Delovno skupino bo sestavljala italijanska karabinjerska paravojaška policija, ki se že dolgo ukvarja z ukradenimi umetninami. Poleg zaščite je namen delovne skupine tudi preprečiti prodajo starin za financiranje terorizma, česar se rada poslužuje Islamska država.

Ukrajinska proevropska vlada Arsenija Jacenjuka je za las prestala nezaupnico. Zanjo je glasovalo 194 poslancev, da bi bila sprejeta, pa bi bilo potrebnih 226 glasov. Po tem je iz ukrajinske vladajoče koalicije izstopila stranka Domovina nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko in pozvala tudi ostale stranke, naj sledijo njenemu zgledu. Jacenjuka, ki ga je predsednik Petro Porošenko pozval h odstopu, obtožujejo počasnih reform in korupcije. Reforme, ki jih izvaja, so sicer pogoj za novo posojilo Mednarodnega denarnega sklada. Po glasovanju se je pred parlamentom zbralo na stotine protestnikov, ki kljub izidu glasovanja zahtevajo odstop vlade.

Pogajanja o TTIP med ZDA in EU se bodo v ponedeljek nadaljevala, prvič v dveh letih pa je ponovno na mizi sporen predlog o vzpostavitvi vzporednega pravnega sistema ICS, ki naj bi nasledil prejšnji ISDS. O problematiki spregovori David Lundy iz Corporate Europe Observatory.

Izjava

Nemško združenje sodnikov je ta sistem v začetku meseca označilo za nezakonitega, Evropska komisija pa ga zagovarja in meni, da so ga Nemci napačno interpretirali. Zakaj ga Evropska komisija tako vročekrvno zagovarja, pojasni Lundy.

Izjava

Turčija se je zavzela za vzpostavitev 10-kilometrskega pasu ob meji s Sirijo, vključujoč mesto Azaz, kjer bi veljala prepoved letenja. Razloga, ki ju navaja, sta varovanje njenih meja in beguncev na sirskem ozemlju. Poraja se misel, da je eden od razlogov tudi ta, da sirske režimske sile v zadnjem času ob podpori ruskega letalstva občutno napredujejo, kar Turčiji ne ustreza. Prav tako mesto Azaz nadzorujejo uporniki, kar bi se lahko ob morebitnih ruskih letalskih napadih hitro spremenilo. Nemška kanclerka Angela Merkel podpira predlog, Rusi pa menijo, da ne more biti vzpostavljena nikakršna prepoved letenja, če tega ne odobri vlada v Damasku.

Kitajska je na otok Woody v Južnokitajskem morju, ki je predmet ozemeljskega spora in si ga lastijo tako Kitajska, Tajvan in Vietnam, namestila rakete zemlja-zrak. To sta potrdila tako uradnik za obrambo Združenih držav Amerike in tajvanski obrambni minister. Wang Yi, kitajski zunanji minister, te navedbe zanika in meni, da so plod prevelike domišljije zahodnih medijev. Po mnenju novinarke Al Jazeere, Marge Ortigas, je to prva močna kitajska vojaška poteza na spornih ozemljih, kar ne bo ostalo neopaženo s strani vsemogočnih ZDA.

Namestitev se je zgodila prav v času vrha združenja desetih držav jugovzhodne Azije oziroma ASEAN-a in Amerike v zvezni državi Kaliforniji, kjer so razpravljali o gospodarskih vprašanjih in sporu v Južnokitajskem morju. Tam so se, revolucionarno, strinjali, da je treba spore reševati miroljubno in s pravnimi sredstvi. Kitajska si lasti praktično vse Južnokitajsko morje, pri tem pa so ji trn v peti Tajvan, Malezija, Vietnam, Filipini in Brunej, ki imajo z njo ozemeljske spore. Vrh je del prizadevanj Amerike za boljše odnose z državami ASEAN-a, ki so na azijski celini protiutež vse močnejši ameriški tekmici Kitajski.

Svet za nacionalno varnost je dal zeleno luč vladi, da državnemu zboru predlaga aktivacijo spornega 37. a-člena zakona o obrambi, ki omogoča dodelitev nekaterih policijskih pooblastil vojski. Državni zbor naj bi po neuradnih podatkih o tem odločal v začetku prihodnjega tedna. Varuhinja človekovih pravic, ki je na pobudo Radia Študent vložila zahtevo za presojo ustavnosti dopolnitev tega zakona, je sicer predlagala, da Ustavno sodišče Republike Slovenije do dokončne odločitve zadrži izvajanje prvega odstavka 37. a-člena Zakona o obrambi, saj meni, da bi lahko izvajanje nedoločenih izjemnih pooblastil Slovenske vojske pomenilo težko popravljive posledice za posameznike.

OFF je pripravil vajenec Vid.