OFF makedonskim albancem

OFF makedonskim albancem

Aktualno-politična novica
nem.
2. 3. 2017 - 15.00
 / OFF

Začenjamo v Kolumbiji, kjer so borci uporniške Revolucionarne skupine Kolumbije, krajše FARC, v sklopu mirovnega dogovora z vlado začeli s predajo orožja. Ob predaji orožja prvih 32-ih upornikov je sodeč po dogovoru sledilo glasovanje kongresa, ki je FARC potrdil kot politično stranko. Tako je kongres formaliziral FARC-ovo udeležbo na volitvah v naslednjem letu, do leta 2026 pa mu pripada 5 sedežev v kolumbijskem parlamentu. Do začetka junija naj bi okvirnih 7 tisoč pripadnikov FARC-a pod nadzorom Združenih narodov predalo vse svoje orožje.  

Tajvan napoveduje krepitev mornarice in začetek izvajanja združenih vojaških vaj mornarice in letalstva v Južno kitajskem morju. Tajvanski obrambni minister Feng Shih-huan je napoved utemeljil kot odgovor na rastočo kitajsko vojaško moč na območju Južno kitajskega morja. Pomembno vlogo pa predstavlja tudi nedavna sprememba kitajske vojaške strategije in vpeljava novega orožja. Tajvanska vojaška krepitev v Južno kitajskem morju bo po besedah Shih-huana poleg vojaških vaj in ustaljenih patrulj služila tudi zaščiti ribičev in tovornega tovora. Nadzor nad Južno kitajskem morjem že dolgo predstavlja jabolko spora med Kitajsko, Tajvanom, Malezijo, Filipini in Vietnamom.

Zaostrujejo pa se odnosi med Severno Korejo in Malezijo. Slednja je namreč napovedala ukinitev vizumske liberalizacije za državljane Severne Koreje, ki bo v veljavo stopila v tem mesecu. Napoved je sledila nedolgo po malezijski odločitvi o izpustitvi Rija Jong Chola, ki je bil osumljen umora polbrata severnokorejskega voditelja Kima Jong Una. Za umor, ki se je zgodil na malezijskem letališču, je malezijsko tožilstvo obtožilo dve mladi ženski, Jong Chola pa po dveh tednih pripora oprostilo. Malezijske oblasti so ponovno uvedbo vizumov za severnokorejske državljane pojasnile z varnostnimi razlogi. Malezija je z letom 2009 postala prva država, ki je s Severno Korejo sklenila dogovor o brezvizumskem potovanju.

Kurdska oborožena skupina Sirske demokratične sile je dosegla dogovor s sirsko vlado glede umika z območja zahodno od mesta Manbij. To območje bo zasedla sirska vojska, ki bo tako nadzorovala tamponsko območje med kurdskimi silami in s strani Turčije podprto Svobodno sirsko vojsko. Turčija je nedavno uspela zasesti mesto Al-Bab, s čimer je onemogočila združitev vzhodnega in zahodnega dela kurdskega ozemlja na severu Sirije. Turčija sicer želi svoje ozemlje razširiti in od Kurdov zahteva umik iz mesta Manbij. Dogovoru, ki ga je s svojim posredovanjem domnevno pomagala skleniti Rusija, Turčija nasprotuje.

Po Junckerjevi predstavitvi bele knjige o prihodnosti evropske integracije po Brexitu, kjer je predlagal pet možnih poti, sta zunanja ministra Nemčije in Francije v skupni izjavi izrazila naklonjenost tretji opciji. Ta pomeni ustvarjanje tako imenovanih koalicij voljnih, kar pomeni, da bi se pri reševanju določenih vprašanj tesneje povezale le države, ki za to izkazujejo interes, ostale pa bi se lahko temu odpovedale. Ta možnost bi ustvarila Evropsko unijo več hitrosti. Za unijo več hitrosti se je javno postavil tudi malteški premier Joseph Muscat, katerega država trenutno predseduje EU. Konec meseca se bodo predsedniki in premierji držav Evropske unije zbrali v Rimu, kjer bodo razpravljali tudi o Junckerjevi beli knjigi.

Makedonski predsednik Đorđe Ivanov mandata za sestavo vlade ne namerava podeliti predsedniku opozicijske Socialdemokratske stranke Makedonije, krajše SDSM, Zoranu Zaevu. Zaev mu je v ponedeljek predložil podpise 67 poslancev, ki bi mu zagotovili potrebno večino v 120-članskem parlamentu. Relativna zmagovalka volitev, stranka VMRO-DPMNE vlade ni uspela sestaviti, njen prvak Nikola Gruevski pa je predsedniku vrnil mandat. Za Ivanova je nesprejemljiva politična platforma strank makedonskih Albancev, ki so podprle Zaeva, zato od slednjega zahteva, da javno zavrne tako koalicijo. Člani koalicije želijo, da albanščina v Makedoniji postane drugi uradni jezik. Ivanov dogovor interpretira kot program tuje države, saj so albanske stranke ob sodelovanju albanske vlade dogovor sklenile v Tirani. Ivanov, sklicujoč se na ustavo, Zaeva predstavlja kot grožnjo državni suverenosti.

Pred časom sta tako EU kot zveza NATO predsednika Ivanova pozvali, naj ponudi mandat za sestavo vlade Zoranu Zaevu. Zaev je potezo predsednika označil za državni udar, ki preprečuje legalen in demokratičen prenos moči. Politično krizo bo poskušala reševati tudi visoka evropska predstavnica za evropsko zunanjo politiko Federica Mogherini, ki danes prihaja na obisk v Skopje.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič bo popoldne z direktorjema družbe Aerodrom Maribor Ladimirjem Brolihom in Borisom Bobkom podpisal pogodbo za 15-letni najem nepremičnin in opreme na mariborskem Letališču Edvarda Rusjana. Do danes je država koncesijo upravljanja Aerodromu Maribor podaljševala vsako leto posebej. Decembra lani pa je objavila javni razpis za dolgoročni najem, na katerega se je prijavil samo aktualni lastnik. Kot smo že poročali, je decembra takratna lastnica Delavska hranilnica Aerodrom prodala azijskim investitorjem za 10 milijonov evrov. Nova lastnica letališča, Družba SHS Aviation d.o.o., ustanovljena le nekaj mesecev pred prevzemom letališča, je Aerodrom kupila prek podjetja Rim projekt. Ta ima sedež na britanskih Deviških otokih, vodi pa ga prvi nadzornik mariborske občine Boris Bobek. Novi lastniki obljubljajo mesečno najemnino v višini 95.000 evrov. Zavezali so se tudi k zagotovitvi 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa letno v naslednjih nekaj letih.

Ministrstva za obrambo, notranje zadeve ter izobraževanje, znanost in šport so včeraj najavila ustanovitev delovne skupine za popularizacijo vojaškega in policijskega poklica. Ministrice ugotavljajo, da se je civilna družba navadila stanja varnosti. Državljani in državljanke se naj ne bi zavedali, da je za varnost države potrebno namenjati finančne, materialne in tudi človeške vire. In prav za uspešnejše izkoriščanje človeških virov, se pravi novačenja vojakov, se bo zavzemala delovna skupina. Njen cilj naj bi bil preko izobraževalnih institucij narediti poklic vojaka in policista bolj privlačen za mlade. Drugi deklarirani cilj delovne skupine pa bo večanje nacionalne zavesti med mladimi. Več o tem, kaj bi lahko bili resnični razlogi za ustanovitev delovne skupine, bomo s sogovorniki razglabljali v Offsajdu ob 17. uri.

Off sta pripravila vajenec Martin in Žiga.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.