Off masovne privatizacije v obliki holdinga

Aktualno-politična novica
5. 2. 2013 - 14.00
 / OFF

 

Odzivom na izraelski zračni napad v Siriji prejšnji teden je svojega dodal še libanonski zunanji minister Adnan Mansour. Dejal je, da si Izrael zasluži močan odgovor in dodal, da je agresija proti Siriji tudi agresija proti Libanonu. Izrael si zasluži tudi bojkot na ekonomski, politični in diplomatski ravni, je dejal Mansour. Izraelski obrambni minister Ehud Barak napada sicer ni neposredno priznal, a je po napadu dejal, da je bil to še en dokaz, da ko Izrael nekaj reče, to tudi misli. Pri tem je mislil Barak na stališče Izraela, da ne bo dopustil vnosa naprednega orožja iz Sirije v Libanon v roke gibanja Hezbolah po padcu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Tudi Turčija in Savdska Arabija sta obsodili izraelski napad v Siriji, pri čemer je potrebno poudariti, da obe državi tudi sami posegata v sirsko notranje dogajanje z direktno podporo upornikom.

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je prispel v Kairo na tridnevni obisk Egipta. Gre za prvi obisk iranskega predsednika v Egiptu po iranski islamski revoluciji leta 1979. Ahmadinedžad se bo v Kairu udeležil vrha Organizacije islamskega sodelovanja, ki se bo pričela v sredo, v času obiska pa se bo tudi sestal z vrsto egiptovskih politikov. Kot poroča Al Jazeera, je Egipt previden glede Ahmadinedžadovega truda glede oživitve odnosov med obema država po tem, ko je oblast v Egiptu lani prevzel predsednik Mohamed Mursi. Iran je prekinil odnose z Egiptom leta 1980 po mirovnem sporazumu med Egiptom in Izraelom.

Državi sta na nasprotnih bregovih pri vprašanju Sirije. Medtem ko Iran podpira predsednika Bašarja al Asada, pa Egipt skupaj s Turčijo, Savdsko Arabijo in Katarjem poziva k njegovem odstopu. Na vprašanje, ali bo obiskal Gazo v dneh, ko se nahaja v Egiptu, je Ahmadinedžad dejal, da bi to rad storil, a dodal, da je njegova želja večja. Rad bi namreč molil v Jeruzalemu po osvoboditvi, je dejal.

V Bruslju se bodo na temo Malija srečali evropski in afriški predstavniki ter predstavniki Združenih narodov. Pogovor bo tekel o trenutni ofenzivi proti islamistom na severu države, pa tudi o izvedbi demokratičnih volitev v tej državi poleti. Začasni predsednik Dionkunda Traore je dejal, naj bi bile volitve 31. julija. Govora bo tudi o financiranju in usposabljanju enot Afriške unije. 8.000 njenih vojakov naj bi prevzelo vlogo francoske vojske v državi po njenem umiku. Tako menita tudi francoski predsednik Francois Holland in ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je včeraj dejal, i morale afriške enote prevzeti nadzor takoj, ko bo to mogoče. Ob začetku srečanja je malijski zunanji minister Tieman Hubert Coulibaly mednarodno skupnost zaprosil za nadaljnjo podporo. Evropska unija namerava poslati v Mali 500 vojaških inštruktorjev do sredine meseca, med njimi pa bodo tudi 4 slovenski inštruktorji. Slab znak za prihodnost Malija pa pomeni prisotnost predstavnikov Svetovne banke in Afriške razvojne banke na bruseljskem srečanju.

Nacionalni izvršni odbor ameriških skavtov oziroma Boy scouts of America je včeraj v Dallasu začel razpravo o tem, ali naj odpravijo prepoved članstva za istospolno usmerjene. Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da odpravo podpira, za prepoved pa se je zavzel teksaški guverner, republikanec Rick Perry, ker ne vidi nobenega razloga za odpravo. Za ohranitev prepovedi se zavzemajo tudi Katoliška, Mormonska in Metodistična cerkev. Večina skavtov namreč prihaja iz omenjenih cerkva. Potem ko je ameriško vrhovno sodišče leta 2000 s tesno večino 5 proti 4 potrdilo pravico do prepovedi članstva homoseksualcem, se je število članov v skavtski organizaciji zmanjšalo za 21 odstotkov, sedaj znaša 2,7 milijona, število lokalnih organizacij pa je upadlo za 12,6 odstotka na 109.000. Na dan prihajajo tudi poročila o spolnih zlorabah otrok in prikrivanju teh zlorab. Izvršni odbor skavtov bo sicer jutri odločal, ali bo prepoved obdržal, možna pa je tudi le odprava na nacionalni ravni, kar bi pomenilo, da lahko lokalne organizacije delajo po svoje.

Eksplozijo na sedežu mehiškega državnega naftnega podjetja Pemex prejšnji četrtek je povzročil plin, je sporočil mehiški državni tožilec. Jesus Murillo Karam je dejal, da na prizorišču nesreče v glavnem mestu Meksiko City niso našli sledi eksploziva. Eksplozijo naj bi sprožil kratek stik, zaradi katerega se je vnel plin, ki je puščal. V nesreči je umrlo 37 ljudi, več kot sto pa jih je ranjenih. Oblasti so potrebovale nekaj dni, da so potrdile, da je bila eksplozija nesreča in ne namerno dejanje kakšne od mehiških oboroženih skupin.

Kar se že nekaj časa napoveduje, je postalo danes tudi uradno potrjeno. Na robu seje sveta DeSUS-a so namreč sporočili, da bodo strankini ministra in državni sekretarji podali odstopno izjavo 22. februarja. Ob tem so še sporočili, da daje svet vodstvu stranke tudi polna pooblastila za sodelovanje pri oblikovanju konstruktivne nezaupnice vladi ter oblikovanju rešitev izhoda iz politične krize. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je ob tej priložnosti dejal, da bodo za oblikovanje tako imenovane projektne vlade sestanki potekali že ta teden oziroma da bodo ti sestanki v prihodnjih dneh zelo intenzivni. Dodal je, da bodo, v kolikor ne bo prišlo do vložitve konstruktivne nezaupnice na prvi seji državnega zbora, predčasne volitve postale vse bolj realna opcija.

Po januarski splošni stavki javnega sektorja so sindikati javnega sektorja prvič sedli za pogajalsko mizo z vladno pogajalsko skupino. To po novem vodi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Koordinacija sindikatov javnega sektorja od vlade pričakuje konkretne številke o masi plač v javnem sektorju, za katere minister Turk zagotavlja, da jih imajo. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je dejal, da od vlade namreč že od začetka pogajanj pričakujejo pojasnila, koliko znaša masa za plače v javnem sektorju in koliko njeno predvideno znižanje, sindikati pa pričakujejo tudi, da jim bodo predstavljeni ukrepi v javnem sektorju po resorjih.

Problem se je pojavil tudi pri imenovanju Turka za vodjo pogajalcev na vladni strani. Kot je dejal Posedi, sindikalna stran sploh ni bila obveščena, da je sedaj Turk vodja vladne pogajalske skupine. Samo imenovanje Turka na to mesto pa Posedija ni zadovoljilo, saj so sindikati, kot je dejal, pričakovali, da se bo z njimi pogajal nekdo, ki pozna sistem javnega sektorja in javne finance ter ima mandat. „A očitno temu ne bo tako,“ je bil pesimističen Posedi. Turk pa je pred današnjimi pogajanji zatrdil, da številke o plačni masi govorijo v prid stališču vlade, da denarja za plače preprosto ni toliko, kot bi ga bilo potrebnega. Turk je še dejal, da je denarja, glede na proračun za leto 2012, za pet odstotkov manj.

Zakon o slovenskem državnem holdingu že velja, v Socialnih demokratih pa iščejo podpise poslancev za vložitev zahteve za njegovo ustavno presojo. Poslanska skupina SD lahko prispeva 10 podpisov, za vložitev zahteve pa jih potrebujejo 30. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je za Radio Študent takole pojasnil, zakaj menijo, da je zakon sporen:

Izjava je v posnetku oddaje

Kot je dejal Veber, so svojo podporo zavrnili v SDS, NSi, DeSUS, SLS se še ni odločil, Pozitivna Slovenija pa bo svojo odločitev sporočila jutri do 13. ure.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.