OFF med prvo in drugo vojno

Aktualno-politična novica
15. 11. 2013 - 14.00
 / OFF

Venezuelska Narodna skupščina je z natanko zahtevano večino treh petin glasov potrdila zakon, ki predsedniku Nicolasu Maduru omogoča vladanje z dekretom brez sodelovanja parlamenta. Maduro je razširitev pooblastil zahteval prejšnji mesec, saj naj bi z njimi lažje dosegel cilje na področju boja proti korupciji in političnim nasprotnikom, ki po predsednikovih besedah želijo zrušiti gospodarsko blaginjo Venezuele. Za sprejetje je zakon potreboval 99 poslanskih glasov, in ker so jih imeli vladajoči socialisti zagotovljenih le 98, so dodatnega pridobili z odvzemom imunitete opozicijski poslanki Mariji Aranguerni. Namesto nje je v parlament vskočil Maduru zvest poslanec in pristavil manjkajoči glas. Zakon razširjena pooblastila predsedniku, ki jih želi med drugim uporabiti za določitev najvišjih dobičkov zasebnega sektorja, zatiranje špekulantov, zaščito plač ter nadzor nad stroški in cenami, dodeljuje za 12 mesecev, na podoben način pa je pred njim vladal že tudi Madurov predhodnik Hugo Chavez. Za dokončni sprejem zakona bo sicer potrebno še drugo glasovanje venezuelske narodne skupščine, do katerega pa naj bi prišlo v roku tedna dni.

Mjanmarske oblasti so, v sklopu obiskov več visokih predstavnikov mednarodne skupnosti, napovedal izpustitev 69 političnih aktivistov. Gre za zadnjo v vrsti izpustitev političnih zapornikov, ki jih Zahod smatra kot jasen signal demokratizacije države, v kateri je desetletja avtoritarno vladala vojaška hunta. Po besedah mjanmarskega predsednika Theina Seina so oblasti ob izpustitvi bojda vodili humanitarni vzgibi in dobrosrčnost, ob tem pa ni naključje, da je mjanmarski predsednik prav v teh dneh gostil visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Catherine Ashton, nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, v Mjanmaru pa se trenutno mudi tudi nekdanji britanski premier Tony Blair. Aktivisti in opozicija pa kljub izpustitvam ostajajo do vlade kritični in poudarjajo, da so nasprotniki oblasti v Mjanmaru še vedno preganjani. Številni naj bi bili še vedno tudi zaprti, pri čemer njihovo natančno število ni znano. Oblasti, ki so 56 političnih zapornikov izpustile tudi oktobra, še 70 pa že julija, sicer obljubljajo, da bodo vse politične zapornike izpustile do konca leta.

Irska bo po decembrskem izteku triletnega rešilnega programa, vrednega krepkih 67 milijard evrov, prva država evrskega območja, ki se bo iztrgala iz primeža mednarodne finančne trojke in njene varčevalne politike, z več kot 250 različnimi ukrepi, ki jih je zahtevala v zameno. Irski finančni minister Michael Noonan je ob tem na srečanju evrske skupine celo poudaril, da je Irska finančno okrevala v tolikšni meri, da se bo po izteku rešilnega programa Evropske centralne banke, Mednarodne finančnega sklada in Evropske komisije odrekla previdnostnemu posojilu kriznega sklada ESM. Z njim naj bi si država zagotovila večjo odpornost v primeru, da bi se znova znašla v finančni godlji, a kot je dejal Noonan, so raje izbrali politično in gospodarsko svobodo Irske, ki jo ponovno vzpostavljajo. Zaradi odplačevanja posojila iz programa bo Irska sicer še nekaj časa pod posebnim nadzorom mednarodnih finančnih institucij, njeno gospodarsko okrevanje pa je pohvalil tudi evropski komisar za denarne zadeve Oli Rehn, ki je ob tem dejal, da je Irska dokaz, da se prizadevanje, varčevanje in drugi ukrepi, ki jih v imenu protikriznega boja kot rešitev predstavljajo mednarodne finančne inštitucije, izplačajo. Irska se je na robu bankrota znašla leta 2010, po kolapsu Irsko-britanske in Irske banke.

V morju blizu obale grškega otoka Lefkada je potonil čoln z imigranti, pri čemer je umrlo najmanj 12 ljudi. Migranti, katerih poreklo še ni znano, so proti Grčiji pluli v napihljivem 8-metrskem gumenjaku, ob nezgodi pa se je 15 beguncem uspelo rešiti in o brodolomu obvestiti policijo. Med mrtvimi naj bi bili po navedbah prič tudi 3 otroci, grška obalna straža pa v regiji Palairos ob zahodni grški obali še naprej išče morebitne preživele, medtem ko je ostale preživele potnike že premestila v bolnišnico. Po tragedijah pri italijanskem otoku Lampedusa, kjer je oktobra utonilo več kot 400 imigrantov, je to novo opozorilo Evropski uniji na problematiko priseljencev iz držav Afrike, Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Ti so se tudi na poti v Grčijo, po poostritvi nadzora na kopenski grško-turški meji, vse bolj primorani posluževati nevarnega sredozemskega morja.

Tudi sto let oddaljeni zgodovinski dogodki lahko prispevajo k političnim in nacionalnim delitvam v Bosni in Hercegovini, kot je na primer stota obletnica začetka 1. svetovne vojne. Po popreproščeni interpretaciji je kot povod za izbruh vojne obveljal atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda med njegovim obiskom v Sarajevu, izvršen s strani bosanskega Srba Gavrila Principa. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik se zato boji, da bodo jubilejne proslave izzvenele v obtoževanju Srbov kot glavnih krivcev za prelivanje krvi, s tem pa naj bi bila otežena tudi mednacionalna sprava po zadnji vojni v Bosni in Hercegovini.

K ponovnemu razmisleku glede njegove napovedi, da srbska entiteta ne bo sodelovala na osrednjem spominskem dogodku v Sarajevu 28. junija naslednje leto, je Dodika poskušal prepričati tudi avstrijski veleposlanik Martin Pamer. Misija menda ni bila brez uspeha, morebiti tudi zaradi nastopajočih na proslavi, Dunajskih filharmonikov, zagotovo pa zaradi veleposlanikovih zagotovil, da ceremonija ne bo naperjena proti republiki Srbski, Srbiji in Srbom. Veleposlanik dodaja, da bi morali vprašanje glede narave atentata prepustiti znanstvenikom. Legalistično gledano naj bi bil Princip atentator in morilec, vendar obstaja tudi kategorija umora tirana z namenom osvoboditve ljudi.

Več težav ima s priznavanjem vojnih zgodovinskih dejstev Francija, četudi nastopa s pozicije zmagovalke 2. svetovne vojne. Tamkajšnje zgodovinske knjige molčijo o poboju vojnih veteranov v kolonijah Zahodne Afrike, ki so bili očitno napačne barve in rase. Dejstva so naslednja: po tem, ko so Francozi osvobodili tamkajšnja nemška taborišča z vojnimi ujetniki, so Afričane, ki so se sicer borili zanje, premestili v priporni center v Dakarju. Nekateri med njimi so zahtevali, da se z njimi ravna enako kot z belskimi kolegi, zato jih je francoska vojska obtožila upora in jih postrelila.

Francija je vse do lanskega leta, ko je predsednik Francois Hollande masaker poimenoval kot krvavo zatiranje, molčala o neprijetni resnici. Sedaj sicer priznava umor 35 oseb, medtem ko afriški vojni veterani trdijo, da jih je bilo pobitih 300. Opozarjajo, da francoske oblasti še vedno niso odgovorile na njihove zahteve po popravi krivic, čeprav se jih je proti nacizmu borilo kakih 200.000. Razlog naj bi bili ostanki kolonialne mentalitete, ki naj bi bili krivi tudi za to, da senegalske oblasti ne pomagajo veteranom v iskanju pravice. Politične in vojaške vezi z nekdanjim odkritim gospodarjem so še vedno premočne.

Vlada je, po ponoči dobljeni zaupnici in izglasovanih spremembah proračuna za prihodnji dve leti, na dopisni seji potrdila predlog zakona, ki določa način poplačila plačnih nesorazmerij javnim uslužbencem za nazaj. Predlog zakona določa izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 v največ dveh obrokih, pri čemer bi se prvi izplačal najkasneje do konca februarja prihodnje leto, drugi pa do konca januarja 2015. Zakon določa tudi, da se plačna nesorazmerja javnim uslužbencem poplačajo skupaj z zamudnimi obrestmi, kot sledi iz sodbe vrhovnega sodišča. Vlada in sindikati javnega sektorja so usklajeno besedilo predlaganega zakona sicer podpisali pred dobro uro.

V romskem naselju Hudeje pri Trebnjem so v sklopu sedemletnega urejanja zaselka odprli čistilno napravo in prenovljeno cestno omrežje, s čimer so močno izboljšali bivanjske razmere v samem naselju. Več o projektu prenove romskega zaselka pa direktor trebanjske občinske uprave Janez Pirc.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

S tem pa se sedemletno urejanje naselja Hudeje zaključuje, po besedah trebanjskega župana Alojzija Kastelica pa postaja celo najbolj urejeno dolenjsko in hkrati slovensko romsko naselje. Janez Pirc.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Skupaj z iztekajočim se letom prihaja tudi čas najrazličnejših izborov. Tokrat predstavljamo naslednja dva: akcijo Naj javno stranišče 2013 in Izbor inovativnega mladega kmeta/kmetice. Začnimo s prvim, katerega že peto leto organizira Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Namen akcije je osveščanje javnosti o pomenu javnih sanitarij za bolnike z omenjeno boleznijo, ki zaradi specifik bolezni potrebujejo stalen in hiter dostop do stranišč, da se lahko sploh gibljejo v socialnem okolju. Kot nam je povedala koordinatorka akcije Danica Koren, je v Sloveniji nekje med pet in šest tisoč bolnikov s to boleznijo, medtem ko društvo šteje 950 članov.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Katero stranišče se bo ponašalo z laskavim nazivom, bo jasno ob sedemnajsti uri in pet minut. Gospa Koren obljublja zanimive rezultate, ki so sicer vsako leto objavljeni ob svetovnemu dnevu stranišč 19. novembra. Pojdimo k izboru inovativnega mladega kmeta/kmetice v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko – gozdarske zbornice. Kandidatov je letos šest, na izbor pa se lahko prijavi vsak mlad kmet, mlajši od 40 let, ki je lastnik kmetije oziroma član kmetijskega gospodarstva. Razglasitev bo danes ob sedemnajstih v prostorih Mestne občine Kranj. Mojca Kramberger, vodja komisije za mlade kmete pri Zvezi podeželske mladine, nam je zaupala, kaj pomeni biti inovativen kmet in kmetica:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.