OFF milosti

Oddaja
10. 5. 2016 - 15.00
 / OFF

Prvič po začetku grške dolžniške krize je nemški finančni minister Wolfgang Schauble izrazil odprtost do ideje neke vrste lajšanja dolga Atenam. Po dostopnih dokumentih med možnimi predlogi ni pravega odpisa dolgov, pač pa le podaljšanje časa za poplačilo, znižanje obrestnih mer in omejevanje letnega zneska za poplačilo dolga v višini enega odstotka bruto domačega proizvoda do leta 2050. Takšna milost jim bo sicer podeljena le v primeru, da bodo izpolnili zahteve trojke v naslednjih dveh letih.

Zmago na filipinskih predsedniških volitvah slavi Rodrigo Duterte. Po predčasnih rezultatih sodeč je namreč dobil 39 odstotkov glasov, znatno več od drugouvrščene Grace Poe, ki je tudi priznala poraz. Filipini imajo pluralistični volilni sistem, kar pomeni, da ni drugega kroga in je zmagovalec prvouvrščeni kandidat, ne glede na odstotek, ki ga je osvojil. Kontroverzni Duterte napoveduje oster boj proti kriminalu in korupciji, ki bi policiji dovoljeval izvensodne uboje kriminalcev in skorumpiranih politikov; njegovi nasprotniki se bojijo, da bo njegova oblast postala diktatorska.

Proti avtoritarnosti se borijo tudi v Skopju, kjer se je na pobudo nove zveze albanske opozicije zbralo okoli 20 tisoč albanskih protestnikov. Ti so obeležili prvo obletnico dogodkov v Kumanovu, ko je v strelnem spopadu umrlo 10 oboroženih Albancev in 8 makedonskih policistov. Protivladno in nacionalistično naravnani protestniki so zahtevali enakopravnejše ravnanje z Albanci in ustanovitev posebnega, nepristranskega visokega sodišča za Albance. Protest je otvorila albanska himna, spremljali pa so ga albanski nacionalni simboli in vzkliki za veliko Albanijo. Obsodbe so letele tudi na Albansko stranko demokratične zveze in integracije ter njenega voditelja Ali Ahmeta zaradi sodelovanja v koaliciji z vladajočo stranko VMRO-DPMNR Nikole Gruevskega.

Civilne iniciative Celja pozivajo nadzorni svet Cinkarne Celje k imenovanju nove uprave in ustreznemu ukrepanju v zvezi z onesnaževanjem okolice. Ta je namreč ugotavljanje vpliva onesnaženosti cinkarne na okolje in lokalno prebivalstvo zaupala nemški družbi CDM Smith, ki pa škodljivih vplivov delovanja cinkarne ni odkrila, onesnaženje pa pripisala vzrokom v preteklosti. V raziskavi so bile ugotovljene povečane količine cinka, svinca, klorobenzena in arzena, ki so presegle mejne vrednosti in naj bi že škodljivo vplivale na podtalnico. V celjski iniciativi menijo, da gre pri zanikanju odgovornosti cinkarne zgolj za sprenevedanje. Glavne zahteve iniciative povzame njen koordinator Boris Šuštar:

Izjava

Svoje zahteve upraviči takole:

Izjava

Šuštar tudi pove, kakšno je dejansko stanje onesnaževanja cinkarne:

Izjava

Mariborsko okrožno sodišče je v celoti zavrnilo tožbo družine Čeh zoper Novo kreditno banko Maribor in tako postavilo precendenčni primer za tožbe ostalih posojilojemalcev v švicarskih frankih zoper banke. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da so bili Robert, Konrad in Pava Čeh ustrezno seznanjeni z valutnimi tveganji ter so jim bile okoliščine v zvezi z najemom kredita pojasnjene na pregleden in jasen način, ki je razumljiv laičnemu potrošniku. Tožniki so na odločitev sodišča že napovedali pritožbo.

Sindikat delavcev migrantov je pričakovano vložil ustavno pritožbo zoper odločitev predsednika Državnega zbora Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis šestih referendumov. Po mnenju sindikata bi moral Brglez sam sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem, če je mnenja, da pobudniki zlorabljajo institut zakonodajnega referenduma. Sindikat, ki predstavlja slovenske delavce v Avstriji želi s pobudami za referendume prisiliti vlado k spremembi po njihovem mnenju nepravične dvojne obdavčitve, ki so ji priča. Poleg odločitve predsednika DZ-ja so delavci migranti v ustavno presojo vložili še šest zakonov, za katere so predhodno želeli razpisati referendum ter predlagali začasno zadržanje njihovega izvajanja.

Premier Miro Cerar bo za novega kulturnega ministra predlagal DeSus-ovega kandidata Toneta Peršaka. Le-ta bo zamenjal neposlušno Julijano Bizjak Mlakar, ki je morala oditi s položaja zaradi spora s premierjem glede upravljanja rudnika živega srebra v Idriji. V izjavi za novinarje je Cerar povedal, da je s strani Peršaka dobil zagotovila, da bo tisto, kar je bilo dobrega na ministrstvu, ohranil, kar je bilo slabega, pa odstranil.

Predsednik vlade in ljubljanski župan Zoran Jankovič sta podpisala dogovor o izvajanju zakona o glavnem mestu. Do leta 2018 naj bi dogovor omogočil izvedbo 34 projektov, med drugim ureditev zemljišča za pristajališče za helikopterje na novi urgenci, izdelavo celostne prometne strategije, uporabo brezplačnega wi-fi-ja uslužbencem v javni upravi in izgradnjo nove sodne stavbe v Bežigrajskem dvoru. Zakon o glavnem mestu, na katerega se dogovor naslanja, je bil sicer sprejet že leta 2004, vendar do sprejetja dogovora zaradi nestrinjanj med vlado in Mestno občino Ljubljana ni prišlo vse do danes.

Informativni OFF program zaključujemo z novico iz Mariborskega Radia Študent. Potem ko se je leta 2007 iz ustanoviteljskega mesta umaknila Študentska organizacija v Mariboru, se je na mesto soustanovitelja sedaj podpisal Šaleški študentski klub. Dejstvo, da se na ustanoviteljskem mestu spet nahaja študentska organizacija, bo radiu omogočilo kandidaturo za status radia posebnega pomena. Kaj pomeni zadnji razvoj dogodkov razloži Nina Roškar, predsednica Društva za podporo Radiu Marš, ki je bil do nedavnega edini ustanovitelj radia.

Izjava

Več o novostih na MARŠ-u v OFFsajdu ob 17-ih.

 

OFF sta pripravila vajenka Zala in Antun.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.