OFF nepravičnosti

Aktualno-politična novica
27. 9. 2019 - 15.00
 / OFF

Egiptovske oblasti so po protestih, ki so potekali prejšnji konec tedna proti predsedniku države Abdel Fatahu al Sisiju, aretirale dva tisoč ljudi. Oblasti naj bi tudi onemogočale spletna mesta in internetne povezave. 

Proteste v Egiptu so sprožili posnetki izgnanega poslovneža Mohameda Alija, ki jih ta objavlja iz Španije in s tem egiptovske oblasti obtožuje korupcije. Odvetniki določenih pridržanih posameznikov so objavili posnetke, ki kažejo, da drugega razloga za aretacijo ni, razen da so bili na napačnem kraju ob napačnem času ali na svojih telefonih imeli vsebino, ki je kazala na kritičnost do oblasti. Vlada je v Kariu, Aleksandriji in v še nekaj mestih postavila uniformirane varnostnike, pa tudi tiste v civilu, ki so naključne mimoidoče zasliševali in prisili v kazanje vsebine na osebnem telefonu.  Protesti bodo potekali tudi ta konec tedna.

Združene države Amerike so znova zmanjšale število beguncev, ki jih bodo sprejele. V obdobju od 1. oktobra do 30. septembra 2020 ZDA tako ne bodo sprejele več kot 18 tisoč beguncev. Od tega je pet tisoč mest rezerviranih za verske prebežnike, štiri tisoč za Iračane, ki pomagajo ameriškim vojakom, 1.500 pa za državljane Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja, ostalih 7.500 bo uporabljenih “po potrebi”.  Administracija predsednika Donalda Trumpa je že nekaj časa postopoma zmanjševala to število; v svojem zadnjem mandatnem letu 2016 je sedaj že bivši predsednik Barack Obama predlagal sprejem 110 tisoč beguncev za proračunsko leto 2017. Ob prevzemu predsedniške pozicije je Trump zmanjšal to število za polovico, v proračunskem letu za 2018 na 45 tisoč in v letošnjem letu na 30 tisoč. Trump je sicer želel popolnoma ukiniti vstop beguncev v Združene države, vendar je pri izvedbi teh načrtov naletel celo na neodobravanje iz  vrst določenih Republikancev. Trenutno je na svetu okoli 26 milijonov beguncev. 

V New Yorku so predstavniki dvajsetih držav, med drugimi Francije, Velike Britanije, Indije, Južne Koreje, Kanade, Kostarike in Tunizije, na zasedanju Združenih  narodov podpisali dogovor o partnerstvu pri preprečevanju širjenja lažnih novic na spletu. Ob tem so se tudi zavezali, da bodo spodbujali “brezplačne, neodvisne, zanesljive in pluralne informacije” na svetovnem spletu. Dogovor o partnerstvu za informacije in demokracijo je sprožila mednarodna organizacija Novinarji brez meja s kratico RSF. V dokumentu so opisana načela zagotavljanja pravic do resničnih informacij zlasti na internetu kot tudi odgovornosti ponudnikov spletnih storitev. Države zaveznice se bodo zavzemale za preglednost, odgovornost in nevtralnost.

Saudova Arabija je sporočila, da bodo začeli izdajati turistične vizume. Kraljevina je do sedaj bila dokaj zaprta razen za krajša poslovna potovanja, verska romanja in sorodstvene obiske.  Nova odprtost je del načrta diverzifikacije gospodarstva, ki trenutno večinoma sloni na izvozu nafte. Vse skupaj je del projekta savdskega prestonaslednika Mohameda bin Salmana vizija 2030 za tako imenovano obdobje po nafti; do 2030 naj bi Saudova Arabija tako privabila sto milijonov turistov.  

Britanski tanker Stena Impero, ki ga je Iran zadržal 19. julija kot odgovor na britanski zaseg iranskega tankerja Grace 1 pri Gibraltarju, je odplul iz iranske morske luke Bandar Abbas proti Dubaju. Tanker, ki je v švedski lasti, je iranska revolucionarna garda ob zasegu obkolila z bojnimi ladjami in ga odvedla v pristanišče Bandar Abas. Vzrok zasega naj bi bil trk tankerja  v ribiško ladjo in izklop komunikacijskih kanalov, prek katerih je slednja oddajala klice v sili. S tem naj bi kršil mednarodno pomorsko pravo. Iran je Steno Impero zasegel le nekaj ur po tem, ko je gibraltarsko vrhovno sodišče odločilo, da mora v Gibraltarju ostati še 30 dni. 

Prehodna sudanska vlada je ukazala nujno zaprtje državnih meja na prehodih z Libijo in Srednjeafriško Republiko, pri čemer so navedli nedoločene varnostne in ekonomske nevarnosti. Suvereni prehodni svet je navedel ilegalne prehode, niso pa navedli, o katerih “nevarnostih” govorijo. V preteklosti so bili ti mejni prehodi redno točke vstopa oziroma izstopa orožja.

Delodajalci iz Ekonomsko-socialnega sveta niso zadovoljni s tem, da je Levica vložila predlog zakonske spremembe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju brez posvetovanja s tem neobvezujočim organom pod okriljem Ministrstva za delo. Zato so sporočili, da do nadaljnjega ne bodo “sodelovali v socialnem dialogu”.  Medtem je predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič odstopila z vodilne pozicije v Ekonomsko-socialnem svetu. Nastalo situacijo komentira poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.

Izjava

V okviru gibanja Mladi za podnebno pravičnost so se po slovenskih mestih pet pred dvanajsto začeli podnebni protesti. Mladi so se zbrali v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici, Velenju, Brežicah, Krškem, Celju, na Ptuju, v Ormožu, Ljutomeru, Kopru in v Ilirski Bistrici.  Domačim in tujim odločevalcem so predstavili deset zahtev, med njimi so kot najpomembnejše izpostavili reševanje podnebnih sprememb kot krize globalnih razsežnosti, pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, dostopen javni potniški promet, dostopna in energetsko učinkovita najemna stanovanja, štiridnevni delovni teden, državno zajamčena zelena delovna mesta ter prehod v sonaravno kmetijstvo in varovanje narave. Prisluhnimo izseku govora Dore Smole najmlajše govorke protestnega shoda v Ljubljani.

Izjava

OFF pripravila Anja.

 

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.