OFF nepriznavanja volitev

Aktualno-politična novica
2. 11. 2020 - 15.00
 / OFF

Kaj pomeni sodelovanje Turkov in libijske vlade narodne enotnosti?
 / 20. 12. 2019
Libijski predsednik vlade Fajez Al Saradž je preklical lasten odstop vsaj do konca dialoga med sprtimi stranmi v libijski državljanski vojni. V to naj bi ga prepričala visoka državna komisija Vlade narodne enotnosti, ki jo priznavajo tudi Združeni narodi, k vztrajanju na položaju pa je pozval tudi nemški zunanji minister Heiko Maas. Odstop bi namreč povzročil politični vakuum in nestabilnosti, zato bo Al Saradž na poziciji ostal do predaje oblasti naslednjemu predsedniku vlade. Prejšnji teden sta Vlada narodne enotnosti ter rivalska Tobruška vlada pod okriljem generala Kalife Haftarja v Ženevi sklenili premirje, ki vključuje odhod vseh vojaških plačancev iz države v roku treh mesecev. V premirju pa je predviden tudi Al Saradžev odstop. Vladi se bosta 9. novembra sestali v Tuniziji, da se oblikuje dogovor o državnih volitvah. 

V Alžiriji je potekal referendum o spremembi ustave - odločitev, ki je bila namenjena predvsem utišanju že skoraj eno leto trajajočih protestov. Na referendumu je glasovnico oddalo le slabih 24 odstotkov vseh volilnih upravičencev, za podporo spremembi pa se je odločilo 67 odstotkov udeleženih. Predsednik Abdelmadjid Tebboune je z referendumom poskušal odgovoriti na zahteve protestniškega gibanja Hirak z večanjem nekaterih pravic in svoboščin - kot so svoboda medijev, svoboda vlaganja in trgovanja. Prav tako omejuje petletne predsedniške mandate na dva zaporedna in zavezuje predsednika, da predsednika vlade izbere iz stranke s parlamentarno večino. Hkrati pa nova ustava predvideva utrditev pozicije predsednika in vojske, slednja je v dokumentu označena kot “varuhinja interesov ter svoboščin države”, kar v Hiraku vidijo kot povabilo vojski k sodelovanju v politiki, da ji pa tudi moč delovati izven državnih meja. Ker naj bi nova ustava demokracijo večala le navidezno, so v protestniškem gibanju pozvali k bojkotu referenduma. Niso pa edini, ki spremembam nasprotujejo - zaradi sekularizacije ter zavarovanja pravic žensk so novi ustavi nenaklonjene tudi velike islamistične stranke. 

Protesti na Poljskem proti dodatnim omejitvam pravice do splava
 / 29. 10. 2020
Poljski predsednik Andrzej Duda je v luči več sto tisočglavih protivladnih protestov v parlament vložil osnutek zakona, ki bi domnevno razrahljal pogoje za dostop do umetne prekinitve nosečnosti. Ta je sedaj na Poljskem skoraj nemogoča, saj se dovoljuje le v primerih incesta, posilstva, ali ko je ogroženo življenje matere. Te pogoje bi radodarno razširil tudi na primere, pri katerih so prisotne deformacije, ki bi lahko povzročile smrt zarodka, in pri katerih obstaja velika verjetnost, da bi bil zarodek mrtvorojen. Razlike v dostopu do splava to na Poljskem resnično ne spreminja, saj večina zdravnikov, ko pride do opravljanja posega, ki je del njihove službe, uporabi ugovor vesti. 

Nekdanja premierka Moldavije, zdaj opozicijska proevropska predsedniška kandidatka Maia Sandu, na predsedniških volitvah zaenkrat vodi proti zdajšnjemu predsedniku in ruskemu simpatizerju Igorju Dodonu. Ta je prejel 32 odstotkov glasov, medtem ko je Sandu prejela 36 odstotkov glasov. Ker noben kandidat ni prejel več kot polovice glasov, bodo v Moldaviji 15. novembra potekale volitve drugega kroga. Sandu se med drugim zavzema za nova delovna mesta, saj je v zadnjih 20 letih iz države v upanju na boljšo prihodnost odšlo skoraj milijon ljudi, kar je ena tretjina prebivalstva. Za volitve se seveda zanima tudi Rusija, ki je prejšnji mesec ZDA obtožila podpihovanja revolucije v Moldaviji. 

Turčija podaljšuje raziskovanje vzhodnega Mediteranskega morja, pri tem pa ignorira proteste grške vlade. Misija išče fosilna goriva v morju, ki ga za svojega razglašajo Grčija, Turčija in Ciper. Konflikt se je razvil že avgusta, ko je Turčija najavila namero raziskovanja z argumentom, da vsi grški otoki niso dovolj veliki, da bi Grčiji zagotovili ekskluzivno pravico izkoriščanja naravnih virov. Grčija pa trdi, da je raziskovanje le pretveza za širjenje ideje turškega imperija in da Turčija s tem krši mednarodno pravo. Ladja naj bi v konfliktnih vodah v prvem načrtu ostala le do 4. novembra, a je Turčija datum vrnitve zakasnila za deset dni. 

Na gruzijskih parlamentarnih volitvah je največ glasov pridobila trenutna največja parlamentarna stranka Gruzijske sanje, ki jo vodi oligarh Bidzina Ivanišvili, in sicer z več kot 48 odstotki vseh glasov. Največja opozicijska stranka, Združeno narodno gibanje, je prejela 27 odstotkov glasov. Trdijo, da rezultati ne predstavljajo realnosti ter volje ljudi, zato jih je zavrnila in pozvala prebivalce k protestom pred parlamentom. Trdijo, da je vladajoča stranka v nekaterih okrožjih dobila več glasov, kot je bilo udeležencev volitev. Opozicijske stranke so se domenile, da nobena ne bo sodelovala v koaliciji, prav tako pa stremijo k ponovitvi volitev. V kolikor tega vlada ne bi dopustila, opozicija napoveduje bojkot parlamenta.

Slovenske scene

Analiza predlaganih sprememb medijske zakonodaje na skorajšnji predvečer zaključka javne razprave
 / 15. 7. 2020
Sprememba 77. člena zakona o medijih bi programom, ki imajo priznan status lokalnega medija posebnega pomena, omogočila, da kandidirajo na javnem razpisu za pridobitev frekvenc digitalne mreže DAB+, ki omogoča nacionalno pokritost in s tem razširjanje programa. Društvo novinarjev Slovenije se s predlogom sicer strinja, a opozarja na izgubljanje lokalnih tematskih vsebin, saj bi imeli interes pokrivati splošnejše teme za širše občinstvo. Prav tako pa bi z nacionalno pokritostjo postali bolj zanimivi za potencialne kupce, ki bi z nakupom ustvarjali nacionalne mreže, s tem pa bi se izgubila pokritost lokalnih tematik. V Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije odgovarjajo, da v razpisu ne bo mogoče pridobiti nacionalne pokritosti, saj bodo lahko radii kandidirali le za pokritost vzhodne ali zahodne Slovenije. Prav tako radio ob pridobitvi pravice do uporabe DAB+ ne pridobi frekvenc, kot bi jih na razpisu za pravico analognega razširjanja. Frekvence DAB+ pridobijo omrežni operaterji, ki programom na podlagi pridobljene pravice nudijo vstop. V DNS menijo, da bi morala biti pravica dostopa vezana na status lokalnega radia posebnega pomena, študentskega radia ali pa na nepridobitni status. Gre še za en korak, zaradi katerega se bo sprejemanje novega medijskega zakona verjetno še podaljšalo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness