OFF nezaželjene Grčije

Bolivijski volivci so na referendumu trenutnemu predsedniku Evu Moralesu odrekli možnost, da bi se na volitvah leta 2019 potegoval za četrti mandat. Z 51 odstotki glasov proti je bila tako zavrnjena sprememba ustave, ki bi bila potrebna za Moralesov ponovni nastop na volitvah.

Donedavni ameriški veleposlanik v Azerbajdžanu in odposlanec zunanjega ministrstva za energetiko Evrazije Richard Morningstar je izrazil nasprotovanje izgradnji plinovoda Severni tok. Ta bi ruski plin dobavljal v Nemčijo in s tem ogrozil načrte Evropske unije glede zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina ter povečanja uvoza utekočinjenega plina. Tako odklop Evrope od ruskega plina kot povečan uvoz utekočinjenega plina, ki ga izvažajo ZDA, sta interesa domnevne evropske severnoatlantske zaveznice.

Francoski predsednik Francois Hollande je izrazil mnenje, da bi se Evropska unija morala posluževati možnosti izključitve članic v primeru, ko te kršijo demokratične principe in človekove pravice. Opazka je bila neposredno uperjena proti poljski vladi. Vprašanje pa je, če je Holland, ki je s spremembo ustave omogočil podaljšanje že več mesecev trajajočih izrednih razmer, v katerih so osnovne demokratične pravice omejene, reflektiral učinke svojega predloga na Francijo.

Belgija je uvedla nadzor na mejah z državami schengenskega območja. Poteza naj bi bila odziv na francoske napovedi, da bodo izpraznili šotorsko naselje v bližini mesta Calais, kjer migranti čakajo na primeren trenutek za vstop v Veliko Britanijo. Morebitna izpraznitev naselij je v Belgiji spodbudila strah pred prihodom večjega števila migrantov, saj nadomestna naselja, ki jih načrtuje Francija ne bodo zadostovala za namestitev vseh migrantov.

Avstrija gosti vrh držav Zahodnega Balkana glede reševanja begunske krize. Na srečanje niso povabljeni predstavniki Grčije, ki je posledično vložila protestno noto, avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz pa vztraja, da Grčija ne izkazuje nikakršne pripravljenosti za omejevanje toka migrantov. Da bi dokazala nasprotno, je Grčija zaustavila avtobusne konvoje z migranti proti severu in napovedala, da dokler Makedonija prebežnikov ne bo sprejela, do meje ne bo spustila nobenega avtobusa več.

Ameriški zunanji minister John Kerry je na zaslišanju v senatu omenil možnost delitve Sirije. Trdil je, da v kolikor premirje, ki naj bi v veljavo stopilo v petek, ne zdrži, Sirije morda ne bo več mogoče ohraniti kot enotne države:

Izjava

Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn pozivajo svoje državljane, naj zapustijo Libanon, Savdska Arabija pa je tudi prekinila 4 milijarde dolarjev pomoči državi. Poteza naj bi bila odziv na vpliv gibanja Hezbollah v Libanonu, ki je v regionalni tekmi za vpliv povezan z Iranom in režimom sirskega predsednika Bašarja Al-Asada.

Nameri Savdske Arabije, da bi države izvoznice nafte omejile količino načrpanih energentov in s tem dvignile ceno, se pridružuje tudi Nigerija. Že prejšnji teden so jo podprle Rusija, Venezuela in Katar.

Nizka cena nafte pušča posledice tudi v Tadžikistanu, ki sicer nima svojih črpališč. Tamkajšnje gospodarstvo je močno prizadela recesija v naftni izvoznici Rusiji. Kar 45 odstotkov tadžikistanskega bruto domačega proizvoda je namreč odvisnega od prihodkov, ki jih domov pošiljajo državljani, ki kot migrantski delavci delajo v Rusiji. Tadžikistanska vlada je zaradi strmega padca teh prihodkov napovedala pogovore z Mednarodnim denarnim skladom glede paketa pomoči. IMF naj bi državo dobil v primež za vsega 500 milijonov dolarjev pomoči.

V sosednjem Afganistanu so se srečali predstavniki Združenih držav Amerike, Afganistana, Pakistana in Kitajske in začrtali nadaljevanje pogovorov med afganistansko vlado in Talibani. Ta naj bi se nadaljevala v začetku marca. Predstavniki Indije in Rusije na srečanju niso bili prisotni, sta pa državi vsaka na svoj način dokazovali svojo relevantnost. Rusija je afganistanski vladi poslala darilo v obliki 10 tisoč jurišnih pušk kalašnikov, Indija pa je hitro napovedala nove razvojne projekte v državi.

Slovenija

Vlada je na dopisni seji sprejela pravila delovanja vojske pri podpori policiji. Podrobnosti vsebine sprejetega dokumenta vlada ni razkrila, pojasnili so le, da bo vojska v “posebnih situacijah” lahko uporabila “primerno in prepričljivo silo”. Z omenjenimi pravili vlada krpa pomanjkljivosti 37.a člena prenovljenega zakona o obrambi, ki vojski daje nejasna pooblastila in ne določa načina sodelovanja med vojsko in policijo. Pravil sodelovanja še ni, saj jih bosta morala oblikovati načelnik generalštaba in direktor policije.

Ob tednu izbirsanih bo danes ob 17ih na Fakulteti za družbene vede potekala razprava na temo povezav med izbrisom in trenutnim vzponom rasizma in ksenofobije. Ob 19:30 v Socialnem centru rog sledi še planiranje skupnih akcij.