OFF nove španske vlade

Aktualno-politična novica
7. 1. 2020 - 15.05
 / OFF

O umoru drugega najpomembnejšega človeka v Iranu
 / 3. 1. 2020
Iranski parlament je v odziv na ameriški atentat na Kasema Solejmanija povečal sredstva elitni enoti Al Kuds, ki je del iranske revolucionarne garde in ji je pokojni poveljeval. Do konca marca naj bi ta enota prejela kar 200 milijonov evrov več za potrebe svojega delovanja, ki poteka praviloma zunaj meja Islamske republike. Prav tako so poslanci dopolnili zakon, sprejet lani aprila, ki je označeval ZDA kot podpornico terorizma, ameriške vojake v iranski regiji pa kot teroriste. V novem dopolnilu so kot teroristi navedeni vsi ameriški vojaki, ameriško obrambno ministrstvo pa kot teroristična organizacija.

Trenja med ZDA in Iranom pa povzročajo preglavice tudi Združenim narodom. V četrtek se bo v New Yorku predvidoma srečal Varnostni svet Združenih narodov, ki bo razpravljal o napetostih med Iranom in ZDA, vendar naj bi ZDA zavrnile vizo iranskemu zunanjemu ministru Džavadu Zarifu. Ameriška vlada teh poročanj noče komentirati, iranska odprava pa trdi, da od ameriške vlade ni prejela nikakršnih informacij v povezavi z vizo, za katero je zaprosil že pred več tedni. Ameriška vlada je sicer po dogovoru Združenih narodov iz leta 1947 zavezana, da omogoča pridobitev vize tujim diplomatom Združenih narodov. 

Nemčija bo iz Iraka začasno umaknila del svojih enot, ki delujejo v koaliciji držav proti Islamski državi. Približno 30 vojakov, nameščenih v Tadžiju in Bagdadu, bodo premestili v Jordanijo in Kuvajt. Večina nemških sil je sicer nameščenih v Kurdistanu, prav tako šest slovenskih vojakov, ki delujejo pod nemškim poveljstvom, vendar se ta kontingent ne umika. Odločitev sledi resoluciji iraškega parlamenta, ki je vlado pozval k prekinitvi misije mednarodne koalicije proti Islamski državi, s čimer bi odrekli dobrodošlico vsem tujim silam na svojem ozemlju, teh pa je kar nekaj.

Kaj pomeni sodelovanje Turkov in libijske vlade narodne enotnosti?
 / 20. 12. 2019
Sile libijskega vojaškega poveljnika generala Khalife Haftarja so zavzele obrambno mesto Sirta. Od leta 2016 je bila Sirta pod nadzorom sil vlade narodne enotnosti v Tripoliju. Sile Libijske narodne vojske, ki ji poveljuje general Haftar, so v zadnjem letu pridobile nadzor nad večino države, decembra pa je Haftar napovedal ofenzivo na sam Tripoli. Da bi podprla vlado v Tripoliju je Turčija pred dvema dnevoma napovedala napotitev svojih vojakov na južne obale Sredozemlja.

Španski parlament je ravnokar izglasoval imenovanja Pedra Sáncheza, predsednika Socialistične delavske stranke, za predsednika vlade. Socialisti so z levo stanko Podemos sestavili manjšinsko vlado, ki jo podpirajo nektere manjšinske stranke. Vlado je podprla Baskovska nacionalistična stranka, implicitno pa jo podpira tudi Katalonska republikanska stranka, ki se je glasovanja vzdržala. Izid glasovanja je bil tesen, saj je bila razlika le v dveh glasovih. Več v Offsajdu od petih. 

O stavki in protestu proti pokojninski reformi v Francij
 / 10. 12. 2019
V Franciji ne pojenjajo stavke delavcev, ki nasprotujejo predlagani reformi pokojninskega sistema, pod katero se podpisuje vlada predsednika Emmanuela Macrona. Danes so štiridnevno stavko začeli delavci v sedmih od osmih francoskih rafinerij, nov stavkovni val pa so napovedale tudi medicinske sestre. Danes se tudi ponovno začenjajo pogajanja med sindikati in vlado, ki so bila prekinjena pred božičnimi prazniki. Premier Édouard Philippe je pred pogajanji povedal, da se je vlada pripravljena pogovarjati o spremembi upokojitvenih starosti. Besede premiera so bile tako bolj spravljive od novoletnega nagovora predsednika Macrona, ki je na novega leta dan pozval k hitremu sprejetju reforme in vztrajal pri vseh predlaganih spremembah, vključno z zvišanjem upokojitvenih starosti. Sindikati so za četrtek napovedali naslednje množične ulične proteste. Takrat se bodo stavki pridružili tudi zdravniki, učitelji in drugi javni uslužbenci. Protesti so napovedani tudi za soboto. Stavka, ki je ohromila predvsem železniški prevoz in javni promet v Parizu in drugod traja že en mesec, je s tem najdaljša stavka v Franciji po letu 1968. Javna podpora stavkajočim ostaja relativno visoka, pri nekaj več kot 60 odstotkih.

Končani koalicijski pogovori med avstrijskimi konservativci in Zelenimi
 / 2. 1. 2020
Sto dni po predčasnih volitvah je na Dunaju prisegla nova avstrijska vlada. V vladi so se zmagovalki volitev, Avstrijski ljudski stranki, pridružili še Zeleni. Ti bodo vodili štiri od skupno 13 ministrstev, med drugim pravosodno in seveda okoljsko. Kot se je zavezal Sebastian Kurz, ki se po sedmih mesecih vrača na kanclerski položaj, bo vlada delala skupaj, da bi varovala okolje in meje. Vlada se je na željo Zelenih v koalicijski pogodbi zavezala, da bo Avstrija do konca desetletja elektriko proizvajala zgolj iz obnovljivih virov energije, kar je zadoščalo, da so delegati Zelenih med vikendom prepričljivo podprli sploh prvi vstop te stranke v zvezno vlado. 

Delavke mariborskega tekstilnega podjetja April bodo vložile predlog za stečaj podjetja. Trideset delavk je na silvestrovo prejelo obvestilo, da jih podjetje ne potrebuje več ter da naj same vložijo odpovedi delovnega razmerja. Ker bi se s tem odrekle pravici do treh plač in petih regresov, vse od tretjega januarja prihajajo na delo, vendar jim delodajalec ne omogoča vstopa na delovno mesto. Delavke bodo sedaj na sodišču vložile vlogo za stečaj podjetja. Več o tem Anton Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije.

Izjava

OFF je ob pomoči Gala pripravil Timi.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness