OFF NOVEGA ŠTUDIJSKEGA LETA

Aktualno-politična novica
1. 10. 2012 - 14.00
 / OFF

V Gruziji potekajo parlamentarne volitve, na katerih se bo 14 strank potegovalo za 150 sedežev v parlamentu. Volitve, ki veljajo za preizkus demokracije v državi, bodo odločale tudi o usodi vlade predsednika Mihaila Sakašvilija. Njegova vlada je bila v predvolilnem času pod velikim pritiskom javnosti, zaradi afere v zvezi z mučenjem zapornikov. Dve televizijski postaji sta objavili posnetke, ki prikazujejo zlorabljanje in mučenje nasprotnikov, kar je sprožilo množične proteste doma in kritike iz tujine. Zmaga Sakašvilijeve vlade je vprašljiva tudi zaradi vse močnejše opozicije, ki jo vodi miljarder Bidzvina Ivanišvili. Združene države Amerike in Evropska unija so Gruzijo opozorile, da sta poštena izvedba volitev in krepitev demokracije v državi ključni za državo, če se želi vključiti v evroatlantske integracije, s poudarkom na vstop v Nato. Volitve sicer spremljajo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, prvi izidi volitev pa naj bi bili znani v torek.

Sodišče v Moskvi je začelo obravnavo pritožbe članic punk skupine Pussy Riot na razsodbo, s katero so bile zaradi žaljivega nastopa v cerkvi obsojene na dve leti prisilnega dela. Na obravnavi so članice skupine Marijo Aljohino, Nadedžo Tolokonikovo in Jekaterino Samucevič najprej zaslišali. Samucevičeva je nato sodišču sporočila, da je brez obrambe, saj se je razšla s svojim odvetnikom. Sodišče je sklenilo prekiniti obravnavo, za nov datum obravnave pa je določilo 10. oktober.

Južnoafriške oblasti so sprožile preiskavo avgustovske stavke v rudniku platine Marikana. Preiskovalna komisija, imenovana s strani predsednika Jacoba Zume, bo preiskovala predvsem smrti 34 rudarjev, ki so jih med stavko ustrelili policisti. Rudarji so stavkali z zahtevo po 200-odstotnem povišanju plač, nato pa so izbruhnili spopadi med nasprotujočimi si sindikati. Končne ugotovitve komisije bodo predvidoma znane v štirih mesecih.

Bolj veselo pa je pri rudarjih v Boliviji, kjer so rivalske rudarske združbe skupaj z vlado podpisale dogovor o nadzoru zalog kositra in cinka, s čimer se je zaključil večmesečni spor. Srčiko spora je predstavljal rudnik Colquiri, ki je bil vse do vladne razlastitve v lasti švicarke družbe Glencore. Skupine rudarjev v javnem in privatnem sektorju so bile nato v sporu o tem, kdo bo upravljal rudnik, protesti pa so terjali eno žrtev in zaradi cestnih blokad večkrat ohromili določene dele države. Bolivijski ministrski predsednik Carlos Romero je izrazil veliko zadovoljstvo nad dogovorjenim kompromisom. Rudnik bo tako po novem razdeljen na sedem manjših delov, rude pa bodo lahko izkoriščale vse rudarske združbe.

Nekoliko severneje, v Venezueli, se je več kot 100 tisoč ljudi zbralo v podporo opozicijskemu kandidatu Henriqueju Caprilesu in vzklikalo parole proti sedanjemu predsedniku Hugu Chavezu. Sredinski kandidat združene opozicije Capriles je Chavezu očital visoko stopnjo kriminala, nezadostno dobavo električne energije in zastarelo infrastrukturo v državi. Chavez mu ni ostal dolžan in ga označil za brezsrčnega kapitalističnega elitista, za svoj nov mandat pa je obljubil še več socializma, prav tako bi njegova ponovna izvolitev v državo prinesla še več kitajskih in iranskih investicij. Volitve bodo sicer potekale v nedeljo.

Francoski premier Jean-Marc Ayrault je razkril proračun za naslednje leto, s katerim se bo Francija poskušala izogniti evropskemu trendu ekstremnega varčevanja in hkrati zmanjšati primanjkljaj za 1,5 % bruto domačega proizvoda. Francoska vlada tako namerava privarčevati 30 milijard evrov, tretjino na račun zmanjševanja porabe, drugi dve tretjini pa na račun višjih davkov za najpremožnejše in manjšanja števila davčnih izjem, ki jih imajo korporacije pri odplačevanju posojil. Ob tem ko nekateri francoski bogataši v iskanju nižjih davkov že bežijo v London in Bruselj, pa Ayrault zagotavlja, da predlagani proračun spodbuja mala in srednja podjetja, torej srednji razred, ki je tudi glavna volilna baza predsednika Francoisa Hollanda.

Suzana Grubješić, namestnica srbskega premiera Ivice Dačića, pristojna za evropske integracije, je v pogovoru za srbski dnevnik Danas zatrdila, da se Srbiji ne mudi izpolnjevati pogojev za vstop v Evropsko unijo. Podobno sporočilo je v soboto Evropi poslal tudi srbski predsednik Tomislav Nikolić, ki je dejal, da Srbija nima razloga, da bi se pehala za datumom začetka pogovorov z Brusljem. Razlog za ohladitev srbske retorike do Evropske unije je najverjetneje opozorilo Catherine Ashton, da je pred Nikolićem nekaj pomembnih odločitev, sploh v povezavi s Kosovom.

Bivši hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj v pogovoru za oddajo "Nedeljom u dva" na Hrvaški televiziji, ki jo vodi Aleksandar Stanković, še enkrat zatrdil, da je pred tremi leti odstopil, ker ni želel sprejeti sporazuma o meji s Slovenijo. Dogovor, ki ga je nato s svojim kolegom Borutom Pahorjem sklenila Jadranka Kosor, je po Sanaderjevem mnenju škodljiv, saj arbitražnemu sodišču dopušča, da odloči v prid Sloveniji in ob tem Hrvaško prikrajša za del ozemlja. Po Sanaderjevih besedah Slovenija tudi v sporu glede Ljubljanske banke izkorišča svoje članstvo v EU in z ratifikacijo pristopne pogodbe izsiljuje Hrvaško. V prvem intervjuju po treh letih je bivši premier zatrdil še, da je bila izbira Kosorjeve za svojo naslednico napaka, da pa se mu je takrat to zdela logična izbira. Proti Sanaderju je sicer trenutno vloženih pet obtožnic, potekata pa še dve preiskavi.

Na ministrstvu za finance so sporočili, da je Slovenija v zadnjih štirih letih bonitetnim agencijam plačala približno 1,5 milijona evrov. Povprečna vrednost letne pogodbe z agencijami Moody's, Fitch in Standard&poor's je tako znašala dobrih 100 tisoč evrov. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je Slovenija pogodbe z agencijami sklenila na zahtevo investitorjev, ki so želeli izvedeti kreditne ocene Slovenije. Za mnenje o višini teh številk smo povprašali Maksa Tajnikarja, profesorja na Ekonomski fakulteti in nekdanjega ministra za gospodarske dejavnosti.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Začenja se novo študijsko leto, ki ga še posebej zaznamujejo sprejemi več kot 13 tisoč brucev. Univerza v Ljubljani je tradicionalni sprejem brucev pripravila na Prešernovem trgu, Univerza na Primorskem pa na Titovem trgu v Kopru. Študentske organizacije v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem so pripravile različne kanale, po katerih lahko informacije pridejo do novopečenih študentov. O tem, kaj konkretno pripravlja Študentska organizacija v Ljubljani, smo povprašali njeno predsednico Ano Pleško:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V novem študijskem letu se obetajo zakonodajne spremembe na področju visokega šolstva, predvsem glede financiranja visokošolskih zavodov. Študentov je sicer v primerjavi z lanskim letom manj, prav tako pa je razpisanih manj vpisnih mest in študijskih programov.

Off sta pripravila Petra in Jaša.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.