OFF novih novih laburistov

Novi voditelj britanske laburistične stranke je Keir Starmer, ki je na položaju zamenjal Jeremyja Corbyna. Ta se je z vrha stranke umaknil po hudem porazu na volitvah decembra lani, na katerih je stranka izgubila približno četrtino poslanskih mest. Starmer, zagovornik ponovljenega glasovanja o brexitu, je zmagal že v prvem krogu glasovanja, ko je prejel več kot 56 odstotkov glasov približno pol milijona strankinih članov. Na mesto podpredsednice stranke je bila izvoljena Angela Rayner. Kandidati levega, to je corbynovskega krila stranke so bili v volitvah na vodstvene položaje tako večinoma poraženi. Starmer je že imenoval tudi svojo vlado v senci, v katero je imenoval večinoma poslance, ki so bili izvoljeni nedavno in so javnosti neznani, hkrati pa se v zadnjih nekaj letih niso izpostavljali v notranjih bojih in so tako sprejemljivi tako za desno kot levo krilo stranke.

Novi voditelj laburistične stranke je napovedal, da bo poskušal pokrpati razprtije v stranki, hkrati pa je napovedal, da bo sodeloval z vlado v času epidemije novega koronavirusa in da je o tem že govoril s premierjem Borisom Johnsonom. Sestanek z novim voditeljem opozicije bo sicer moral počakati, saj je Johnson zaradi bolezni COVID-19 od včeraj v bolnišnici. Johnson bo sicer še naprej vodil britansko vlado, če pa bi se njegovo stanje poslabšalo, bo to vlogo začasno prevzel zunanji minister Dominic Raab.

Afganistanski talibi Združene države Amerike obtožujejo, da se s tem, da nadaljujejo z napadi z brezpilotnimi letali, ne držijo svojega dela februarja podpisanega mirovnega sporazuma. Poleg tega talibi obtožujo afganistansko vlado, da zavlačuje z dogovorjenim izpustom okoli 5000-ih zapornikov. Ameriška vojska je obtožbe zavrnila in sporočila, da v skladu s sporazumom le brani napadene afganistanske sile. Talibi so povedali, da so svoje delovanje omejili na podeželska območja in ne napadajo sil NATA. Odlaganje dogovorjenega izpusta talibskih zapornikov je sicer povezano tudi s politično krizo v državi. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je včeraj pristal, da bo za pet dni odložil imenovanje članov svojega vladnega kabineta, med tem pa potekajo pogajanja z njegovim političnim rivalom Abdulo Abdulo, ki ne priznava poraza na septembrskih predsedniških volitvah in se je sam razglasil za predsednika.

Lizbonsko sodišče je ukazalo preventivni zaseg nekaj več kot četrtine družbe NOS, enega največjih telekomunikacijskih in medijskih podjetij na Portugalskem. Zasežene delnice, vredne skoraj pol milijarde evrov, pripadajo Isabel dos Santos, hčeri nekdanjega dolgoletnega predsednika Angole Joséja Eduarda dos Santosa. Isabel dos Santos je s tem izgubila nadzor nad NOS-om, v katerem je imela prej več kot polovični lastniški delež, kar je predstavljalo le del njenega premoženja, zaradi katerega je veljala za najbogatejšo žensko v Afriki. V začetku leta so v medije pricurljali dokumenti, ki naj bi dokazovali, da je družina dos Santos v času skoraj štiri desetletja dolgega predsedovanja Joséja Eduarda dos Santosa v tej z nafto bogati državi pridobila premoženje, vredno več kot dve milijardi evrov. Po tem ko je dos Santosa pred tremi leti zamenjal João Lourenço, so oblasti odprle številne preiskave proti članom družine in zamrznile lastništvo v nekaj največjih angolskih podjetjih.

Vladajoča poljska stranka Zakon in pravičnost je v parlament poslala predlog zakona, po katerem bodo prihajajoče predsedniške volitve potekale po pošti. Vprašanje izvedbe predsedniških volitev, ki so predvidene za deseti maj, je razdelilo poljsko politiko, pa tudi vladajočo koalicijo, v kateri je poleg vladajoče stranke še pet manjših strank. Največja med njimi, desnoliberalna stranka Sporazum, tako kot opozicijske stranke nasprotuje izvedbi volitev in podpira podaljšanje predsedniškega mandata za dve leti. Opozicija trdi, da je sprememba načina volitev nezakonita, saj morajo biti spremembe volilne zakonodaje sprejete najmanj pol leta pred volitvami. Aktualni predsednik Andrzej Duda, ki sicer prihaja iz vrst vladajoče stranke, podpira izvedbo volitev v rednem roku, raziskave javnega mnenja pa mu napovedujejo zmago že v prvem krogu volitev.

Znanstvena redakcija sporoča: medtem ko Avstrija odkrito govori o odpravi omejitev za veliko noč in o vrnitvi v normalo s prvim majem, pa je Švedska, edina država znotraj EU, ki še ni sprejela drastičnih ukrepov, šele začela razmišljati o ukrepih za zajezitev širjenja virusa. Švedska je konec prejšnjega tedna posodobila statistiko merjenja smrtnosti novega koronavirusa, ki kaže temnejšo sliko stanja. V začetku tedna naj bi bilo tako 282 smrtnih primerov, po novi metodi štetja pa so včeraj poročali že o 401 smrtnem primeru. Do sedaj so bili ukrepi omejeni na omejitev zbiranja do petdeset oseb ter na priporočila glede izolacije ranljivejših skupin prebivalstva in opravljanja pedagoških obveznosti srednjih šol, gimnazij in univerz na daljavo. Od sobote dalje pa vlada odkrito govori o nuji po vzpostavitvi izrednih razmer po vzoru številnih ostalih evropskih držav.

Zaradi porasta okužb bo izredne razmere na območju Tokia in Osake uvedla tudi japonska vlada. Na Japonskem so se sicer danes po dobrem mesecu dni ponovno odprle šole in univerze, ampak samo na območjih, kjer ni bilo zaznanih infekcij ali pa so bile te sicer potrjene, vendar v zadnjem mesecu ni prišlo do njihovega širjenja. Besede avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza o vrnitvi v normalo ob prazniku dela trenutno bolj zvenijo kot tisti znameniti izrek ob izbruhu prve svetovne vojne: »Tega bo konec še pred božičem!«

Spremembam zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ureja postopek ravnanja Državnega zbora v primerih, ko bi bil referendum morda nedopusten, se obeta podpora v parlamentu. Ustava določa, da referenduma ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Po veljavni proceduri pošlje predsednik Državnega zbora zakon v podpis predsedniku republike osem dni po sprejemu, razen če je bila v tem času vložena zahteva po razpisu referenduma ali če je Državni svet izglasoval veto. Novela zakona sedaj predvideva, da bodo zakoni o nujnih ukrepih razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več morebitnih zadržkov Državnega sveta. S tem se bo za osem dni skrajšal tudi čas uveljavitve zakonov, ki jih sedaj zaradi širjenja virusa SARS-CoV-2 spreja Državni zbor. Spremembam zakonodaje najbolj nasprotujejo v Levici. Novela zakona ima podporo koalicije, v LMŠ se bodo o podpori odločili na podlagi razprave in sprejetih dopolnil, v SD pa večjih pomislekov nimajo. Zakon sicer potrebuje dvotretjinsko večino.

Komisija za preprečevanje korupcije je sporočila, da bo uvedla postopek z namenom ugotovitve morebitnih sumov kršitev zakona o integriteti glede nakupa zaščitne opreme v vrednosti 30-ih milijonov evrov za Zavod za blagovne rezerve. Dobavitelj je namreč podjetje Acron, v katerem je kot vodja prodaje pisarniškega materiala zaposlena tudi mati obrambnega ministra Mateja Tonina. Država je v zadnjem času zaradi epidemije sklenila za 129 milijonov evrov nakupov medicinskih pripomočkov, ki jih je razdelila med 31 podjetij, največ poslov pa si je pridobilo prav podjetje Acron. Tonin očitke o nepotizmu zavrača in KPK tudi sam poziva, naj preveri zakonitost poslov.