OFF novih policijskih nalog

Aktualno-politična novica
3. 8. 2021 - 15.00
 / OFF

Izraelsko vrhovno sodišče je v zadevi prisilnih izselitev v soseski Šejk Džarah v Vzhodnem Jeruzalemu – oziroma, kot to poimenujejo v Izraelu, v “pravnem sporu glede zemljišč” – predstavilo predlog, da bi se štirim palestinskim družinam priznal status “zaščitenega najemnika”, s čimer bi se preprečila njihova evikcija. Štiri omenjene družine, kot tudi številne druge, ki jim grozi izselitev ali pa jih je ta že doletela, so predlog zavrnile, saj bi s tem priznale lastništvo judovske organizacije Nahalat Šimon, za bivanje pa bi morale plačevati tudi letno najemnino. Predlog so označili za izogibanje odgovornosti in poskus, da jih izraelsko sodišče prisili k sprejemanju škodljivih kompromisov. 

Kako je postalo antisemitistično prevpraševanje obstoja tako imenovanega Izraela?
 / 18. 5. 2021
Nahalat Šimon si sicer prizadeva za povrnitev zemljišč, ki so bile v judovski lasti pred letom 1948, kar jim omogoča izraelski zakon. Palestinci so po drugi strani zemljišča zasedli med letoma 1948 in 1967, ko je bil Vzhodni Jeruzalem pod oblastjo Jordanije. Poskusi vračanja zemljišč so se začeli po vojni leta 1967 s – po mednarodnem pravu nezakonito – izraelsko aneksacijo Vzhodnega Jeruzalema.

Politična kriza se ne umirja v Tuniziji, kjer je predsednik države Kais Saied zamenjal ministra za finance ter ministra za komunikacije in tehnologije. Saied je prejšnji teden razpustil parlament, zaradi česar so ga opozicijski politiki in nekateri mednarodni akterji obtožili državnega udara. Ob političnih menjavah še naprej potekajo tudi aretacije predsednikovih kritikov, med drugim dveh islamističnih opozicijskih poslancev.

Mednarodni olimpijski komite, krajše MOK, je začel uradno preiskavo primera beloruske atletinje Kristine Timanovske. Timanovsko so po njenih navedbah in navedbah beloruske opozicije poskušali prisilno vkrcati na letalo proti domovini, še preden bi lahko nastopila v teku na 200 metrov in štafeti 4 x 400. Razlog za to naj bi bile njene kritike beloruskih trenerjev. MOK je v povezavi z navedbami zahteval pojasnila beloruskega olimpijskega komiteja, ki je v izjavi sicer podal pojasnilo, da so trenerji Timanovsko odstranili iz ekipe zaradi njenega “slabšega psihičnega stanja”. Kljub še ne povsem razjasnjenim okoliščinam so Timanovski pomoč ponudile nekatere evropske države, prek tvitov tudi premier Janez Janša in poslanka SDS Mojca Škrinjar. V tem “človekoljubnem” boju je očitno zmagala Poljska, ki je Timanovski podelila humanitarni vizum, tja pa bo atletinja odpotovala v naslednjih dneh. 

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo ruske in uzbekistanske vojaške enote pričele s skupnimi vojaškimi vajami zaradi poslabšanja varnostne situacije v Afganistanu po umiku ameriških vojakov iz države. Kot smo že poročali, so afganistanske oblasti potrdile, da po ofenzivi talibov potekajo boji v bližini treh večjih mest v državi – Herata, Laškar Gahja in Kandaharja. Poleg varnostne grožnje na južnih mejah Tadžikistana in Uzbekistana Rusi pričakujejo tudi možnost navala beguncev iz Afganistana. Poleg omenjenih vaj zato Rusi načrtujejo tudi še obsežnejše vojaške vaje v Tadžikistanu.

V mestu Bangalore na jugu Indije je bilo v protestih državljanov afriških držav po smrti kongovskega študenta ranjenih več ljudi. 27-letni študent je bil prijet zaradi posedovanja manjše količine drog, umrl pa v priporu, uradno zaradi srčnega infarkta kot posledice aritmije, kar so protestniki označili za laž. Po poročanju indijskih medijev so protestniki, ki so se spopadli s policijo, pripadniki “panafriške federacije”, skupine, katere cilj je zaščititi pravice afriških študentov in delavcev v Indiji. V preteklosti je skupina že opozarjala na policijske kršitve osebnih pravic in njihove rasne predsodke. Ena izmed težav naj bi bilo dejstvo, da se številni študentje afriških držav soočajo z birokratskimi preprekami pri podaljševanju vizumov, oblasti v Bangaloru pa naj bi v zadnjih letih uvedle strožji režim zoper tiste, ki svojega statusa ne uredijo pravočasno.

Vojaški državni udar v Mjanmaru, aretacije političnih voditeljev in protestnikov
 / 5. 2. 2021
V Mjanmaru se je vojaški general Min Aung Hlaing, ki je vodil februarski državni udar, v enournem govoru oklical za novega predsednika vlade in podaljšal izredno stanje. V protivladnih protestih je od državnega udara umrlo že približno tisoč ljudi. Min Aung Hlaing se je zavezal, da bodo v državi demokratične volitve izvedene do avgusta leta 2023. Do takrat, torej še dve leti, pa bi lahko trajalo izredno stanje. Obenem je ponovno poudaril, da so pripadniki odstavljene vladajoče stranke Nacionalna liga za demokracijo, na čelu z dolgoletno voditeljico Aung San Su Či, teroristi. Slednja se sicer vse manj pojavlja v propagandi protestnikov proti vladavini vojaške hunte, prav tako je njena stranka nedavno spremenila politiko v zvezi s preganjano manjšino Rohinga. Ko je mjanmarsko vlado vodila Aung San Su Či, se je preganjanje Rohingov okrepilo, sama pa ni priznavala njihovega obstoja, temveč je vztrajala, da so to Bengalci, ki so jih v kolonialnem času v takratno Burmo pripeljali Britanci. Nacionalna liga za demokracijo se je sedaj zavezala priznanju posebnega statusa za Rohinge in sodelovanju z meddržavnim sodiščem v procesu proti Mjanmaru zaradi kršenja človekovih pravic.

Policija in Družba za avtoceste Republike Slovenije, krajše Dars, sta danes sklenili dogovor o medsebojnem sodelovanju. Namen dogovora je vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na določenih odsekih avtocest ter boljše in učinkovitejše sodelovanje med Darsom in policijo, ki bo tako bolj prisotna ob avtocestah in hitrih cestah. 

Za delo policije je pomembna tudi novela Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki jo je Ministrstvo za notranje zadeve predstavilo pred kratkim in bo v javni razpravi do 3. septembra. Med vidnimi spremembami, o katerih so negativno mnenje podali tudi v Sindikatu policistov Slovenije, je možnost, da bi se poligrafski postopek uporabil tudi za potrebe notranje varnostnih postopkov. Z drugimi besedami, policija bi lahko poligraf uporabljala za namen odkrivanja “odklonskih” ravnanj med lastnimi vrstami. Do drugih sprememb, ki jih prinaša novela ter s katerimi se po mnenju policije izražajo “načela pravne države” in “povečuje učinkovitost delovanja organa”, se sicer v nobenem od dveh sindikatov še niso opredelili.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness