OFF nuklearke v Zaporožju

Aktualno-politična novica
6. 10. 2022 - 15.00
 / OFF

Ruski predsednik Vladimir Putin je po podpisu zakonov o priključitvi ukrajinskih regij Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk k Ruski federaciji, s čimer je postopek mednarodno nepriznane priključitve formalno zaključen, izdal odlok o prevzemu lastništva jedrske elektrarne Zaporožje. Putin je ruski vladi s tem naložil, naj sprejme ukrepe za vzpostavitev zveznega lastništva največje ukrajinske in evropske nuklearke ter objektov, potrebnih za njeno delovanje. Vsa dovoljenja za obratovanje jedrske elektrarne in trenutno zaposlene, izdana pred 30. septembrom, ko je Rusija priključila Zaporožje, bodo ostala veljavna, dokler ne bodo izdana nova v skladu z ruskimi zakoni. Odlok je Putin podpisal, medtem ko je generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo, poznane pod kratico IAEA, Rafael Grossi, potoval v Kijev, kjer bo sestankoval o vzpostavitvi varnostnega območja okoli jedrske elektrarne Zaporožje. Ta je pod ruskim nadzorom od marca. Osebje IAEA je območje in nuklearko obiskalo v začetku prejšnjega meseca. Šest reaktorjev so zaradi spopadov v bližini objekta izklopili 11. septembra, predsednik podjetja Energoatom, ki upravlja ukrajinske jedrske elektrarne, Petro Kotin, pa je dejal, da bi lahko v kratkem spet zagnali dva izmed njih.

Članice Evropske unije so uradno potrdile osmi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi invazije v Ukrajini. V njem ni izjeme za Srbijo, ki rusko nafto do rafinerije v Pančevu uvaža prek Omišlja na Krku in Jadranskega naftovoda, krajše Janaf. Evropska unija je junija namreč sprejela embargo na uvoz ruske nafte po morski poti, ki bo začel veljati decembra. Hrvaška in nekatere druge države članice Evropske unije so zavrnile predlog Evropske komisije, da Srbiji omogočijo izjemo, saj da gre za vprašanje energetske varnosti Zahodnega Balkana. Temu stališču so države na čelu s Hrvaško nasprotovale, češ da za to ni upravičenega razloga. Po mnenju hrvaškega premierja Andreja Plenkovića lahko pančevska rafinerija rusko nafto nadomesti z nerusko. Osmi sankcijski sveženj pa ne preprečuje nadaljnjega madžarskega uvoza ruske nafte, ki prek Ukrajine poteka po naftovodu Družba. Izjema je tudi Bolgarija, kjer nafto dobavlja rusko naftno in plinsko podjetje Lukoil.

O energetski oskrbi sta v La Coruñi govorila španski premier Pedro Sánchez in nemški kancler Olaf Scholz. Znova sta izrazila podporo dokončanju plinovoda MidCat, ki bi ga po načrtih španske vlade lahko končali do leta 2025. MidCat bi Španiji omogočil, da do Barcelone čez Pireneje in južno Francijo dobavlja zlasti plin iz Alžirije. Projekt je bil na mizi sicer že leta 2003, štirinajst let kasneje pa so ga zaradi pomislekov tako španskih kot francoskih regulatorjev glede vprašljive dobičkonosnosti in škodljivih okoljskih vplivov opustili. Po vojni v Ukrajini je uradni Madrid ponovno začel razmišljati o obuditvi MidCata, ki pa mu v Parizu še vedno nasprotujejo.

Etiopska zvezna vlada in tigrajski uporniki so sprejeli povabilo Afriške unije, da se udeležijo mirovnih pogajanj v Republiki Južni Afriki. Čeprav sta sprti strani v državljanski vojni, ki v Etiopiji divja že skoraj dve leti, večkrat izrazili pripravljenost na prekinitev spopadov, do tega ni v celoti nikoli prišlo. Srečanje bo predvidoma ta konec tedna vodil predsednik Afriške unije Moussa Faki Mahamat. Po neuradnih informacijah francoske tiskovne agencije mu bosta prisostvovala tudi visoki predstavnik Afriške unije za področje Afriškega roga Olusegun Obasanjo in nekdanji kenijski predsednik Uhuru Kenyatta. To bo sploh prvi formalni poskus mirovnih pogajanj do zdaj. Zvezna vlada Abija Ahmeda in Tigrajska ljudska osvobodilna fronta, poznana pod kratico TPLF, ki je na oblasti v regiji na skrajnem severu države, sta sicer večkrat dosegli dogovore o humanitarnem premirju, vendar se je zadnji v vrsti, ki je trajal pet mesecev, avgusta letos sprevrgel v ponovno obsežnejše vojskovanje. Ponovno se je na strani etiopske vlade v konflikt vključila tudi sosednja Eritreja.

V šestmilijonskem Tigraju, ki meji na Eritrejo in Sudan ter od koder se je zaradi vojne izselilo nekaj več kot dva milijona ljudi, vlada pomanjkanje hrane, goriva in zdravil. Svetovni program za hrano, agencija Organizacije združenih narodov, je zato že pred zadnjimi ustavitvami dobave humanitarne pomoči opozorila na porast podhranjenosti. Tigrajski konflikt se je začel zaradi spora glede regionalnih parlamentarnih volitev, ki jih je izrecni prepovedi zvezne vlade navkljub izvedla TPLF. Abijeva vlada rezultatov ni priznala, TPLF pa ji je v odgovor odrekla legitimnost. Vojaško ofenzivo je Abij ukazal novembra 2020.

Potem ko je minuli petek odstopil začasni predsednik Burkina Fasa, generalporočnik Paul-Henri Damiba, je to funkcijo prevzel stotnik Ibrahim Traoré, dosedanji poveljnik topniškega regimenta v severni regiji Kaya. Odstop Damibe, ki ga je Traore izsilil z državnim udarom, je že drugi v tej državi v manj kot devetih mesecih, ko je prav Damiba, ki se je sedaj zatekel v sosednji Togo, z vojsko januarja odstavil izvoljenega predsednika Rocha Kaboréja. Razlog za odstavitev Dabime je bila po Traoréjevih besedah njegova nezmožnost obvladati varnostno situacijo, ki jo slabšajo predvsem uporniške milice, povezane s teroristično skupino Al Kaida in samooklicano Islamsko državo. Traoré je sicer obljubil, da bo sledil zavezi, ki jo je Damiba dal Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav, predstavniki katere so se ta teden mudili v Burkina Fasu: civilna oblast bo ponovno vzpostavljena do julija 2024.

Slovenska demokratska stranka je na tiskovni konferenci sporočila, da je zbrala dovoljšnje število overjenih podpisov – skupaj več kot 157 tisoč – za razpis treh referendumov o zakonih o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Podpise bodo v SDS v državni zbor vložili čim prej, po predvidevanjih v ponedeljek. Od datuma vložitve so odvisne možnosti glede določitve datuma glasovanja. Več o referendumskem trojčku v OFFsajdu ob 17. uri.

Svoj lonček k referendumom je pristavila tudi Nova Slovenija. Poslanci njene poslanske skupine so v državni zbor vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu svojega predloga novele zakona o dohodnini. Predlog novele zakona je prav danes na dnevnem redu 19. izredne seje državnega zbora. Po predlogu bi zvišali olajšave za vzdrževane družinske člane za skoraj 15 odstotkov, kolikor znaša skupna inflacija za leti 2022 in 2023. Ker je NSi svoj predlog v zakonodajni postopek vložila štiri dni pred vlado, se obravnava vladnega zakona ne more začeti, dokler je v postopku predlog NSi.

Vlada je Slovenski državni holding pozvala, naj podrobno preuči razmere v Geoplinu in predlaga aktivnosti za zagotovitev zanesljivosti dobave zemeljskega plina, vključno z dokapitalizacijo. Ta naj bi presegla 200 milijonov evrov. Z likvidnostnimi in poslovnimi tveganji v družbi je vlado seznanil Petrol, nekaj več kot 74-odstotni lastnik Geoplina. Vlada je SDH-ju poudarila strateški interes države, ki ima v neposredni lasti četrtino delnic Geoplina. V začetku prejšnjega tedna je skupščina sicer odpoklicala direktorico Vanjo Lombar in namesto nje imenovala Aleša Zupančiča.

Vir naslovne fotografije: Wikimedia

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness