OFF odmevov in odgovorov

OFF odmevov in odgovorov

Aktualno-politična novica
20. 3. 2015 - 15.00
 / OFF

Priča smo novim odzivom na ekstremistične izjave predvolilne kampanje izraelske stranke Likud, ki je na volitvah slavila zmago. Oglasile so se ZDA, ki so najavile, da bodo premislile svojo pozicijo glede bližnjevzhodnega konflikta v Organizaciji združenih narodov. Belo hišo so razkurile predvolilne obljube ponovno izvoljenega predsednika vlade, Benjamina Netanjahuja. Ta je enoznačno izjavil, da če bo izvoljen, palestinske države ne bo. Obljubil je tudi izgradnjo več tisoč domov za judovske rezidente na območju vzhodnega Jeruzalema. Netanjahu se je na ameriško napoved odzval s popravkom: prizadeval naj bi si namreč za dvodržavno rešitev, a le če bo ta miroljubno in trajnostno naravnana, kar pa trenutno še ni mogoče. Bele hiše Netanjahijeva reakcija ni očarala.

Odnosi med Švedsko in Saudovo Arabijo se še nadalje slabšajo, potem ko je javni pritisk na švedsko vlado v zvezi s prodajo orožja Saudski Arabiji narasel. Slednjo so užalile kritike švedske zunanje ministrice Margot Wallström, ki je v svojem govoru pred parlamentom ugotovila, da gre za diktaturo. Temu pa pritiče kršenje ženskih pravic, kakor je zaključila Wallström. Saudova Arabija je v odgovor sklenila, da ne bo izdajala več poslovnih vizumov švedskim rezidentom, niti ne bo podaljšala že obstoječih. Od izvolitve nove švedske vlade pod vodstvom socialdemokrata Stefana Lövfna se odnosi med državama zaostrujejo. Švedska je pod pritiskom javnosti v začetku marca prekinila dolgoletni dogovor o dobavi orožja zalivski monarhiji.

V mestu Aden na jugu Jemna, kamor je pred hutijskimi uporniki pobegnil bivši državni vrh, so se vneli spopadi. Hutiji, ki obvladujejo glavno mesto Sana v severnem delu države, so skušali prevzeti nadzor nad adenskim letališčem, v dveh mošejah, povezanih z gibanjem Hutijev v Adnu, sta se razstrelila samomorilska napadalca. Hutijska letala so bombardirala tudi hišo, v kateri po novem živi bivši predsednik enotnega Jemna, Abdu Mansur Hadi, a je ta ostal nepoškodovan.

Odmev na napad na tednik Charlie Hebdo dobiva na področju francoske varnostno-informacijske zakonodaje nove razsežnosti. Pod pretenzijo terorističnih groženj francoska vlada širi pooblastila varnostnih služb. Po predlagani zakonski spremembi bi bili ponudniki telekomunikacijskih storitev dolžni izročiti podatke varnostnim službam v primeru, da sodne službe predhodno potrdijo teroristično naravo preiskovalnega primera. Nadalje dotične podatke varnostne službe lahko skladiščijo za obdobje enega meseca pa vse do petih let. Varnostne službe bi prav tako dobile razširjene pravice do nameščanja snemalnih naprav v domove. Nova zakonodaja naj bi šla v javno razpravo trinajstega aprila, je pa že v samem začetku pridobila nasprotovanje civilne javnosti, ker naj bi pregloboko posegala v zasebnost. Francoski predsednik vlade, Manuel Valls, je nasprotnike skušal pomiriti z zatrjevanjem, da prenovljena zakonodaja ne bo francoska ustreznica ameriškega “Patriot Acta” in ne bo omogočala vsesplošnega nadzora nad državljani.

Na teroristične grožnje se je odzvala tudi Italija, a nekoliko drugače. Okrepila bo vojaško prisotnost tako morskih kakor zračnih sil na področju osrednjega Sredozemlja, prioriteta bo Severna Afrika. Izdatne vojaške sile naj bi botrovale predvsem zaščiti gospodarske dejavnosti in takojšnji reakciji na morebitne džihadistične podvige, kakor je izjavila italijanska ministrica za obrambo in zunanje zadeve, Roberta Pinotti. Omeniti velja še, da se Italija že nahaja v stanju poostrene vojaške pripravljenosti na lastnem ozemlju zavoljo napovedi s strani Islamske države, ki je prejšnji mesec grozila, da bo napadla Italijo.

Na vrhu Evropske unije je ponovno potekala razprava o ukrajinskem konfliktu. Ekonomske sankcije, ki pritičejo Rusiji, bodo ostale veljavne, dokler premirje, ki je bilo februarja sprejeto v Minsku, ni docela uveljavljeno. Istočasno so v Ukrajino prispeli prvi britanski vojaški inštruktorji. Na včerajšnjem zasedanju so evropski voditelji vnovič potrdili zavezanost vzpostavitve energetske unije, s katero bi povezali evropsko energetsko infrastrukturo in zmanjšali odvisnost od ruskega plina.

Na konferenci “Gozd in les - slovensko narodno bogastvo za ponovni zagon lesne industrije”, ki je poteka v sodelovanju med Kmetijsko-gospodarsko zbornico, Zadružno zvezo Slovenije in Državnim svetom Republike Slovenije, so govorci razpravljali o lesu in kako ga pretvoriti v blago, izhajajoč iz danih okoliščin. V preteklosti je bilo o tem že mnogo povedanega, iz samih državnih ukrepov in zastale gozdarske zakonodaje pa je razvidno, da se potenciala lesarske in gozdarske industrije država ne zaveda v polni meri. Zakaj je temu tako, pojasni Miha Koprivnikar iz Kmetijsko gospodarske zbornice:

izjava

Četudi država na tem področju ni radodarna s financiranjem oziroma koncesijami, pa slovenski les je tržno zanimiv, a še kar zgolj na ravni potenciala. O tem, zakaj v lesno industrijo ne vlagajo tisti poslovni subjekti, ki imajo na voljo dovolj kapitala, ponovno Miha Koprivnikar:

izjava

Odpoved: OFF je pripravila vajenka Maruša.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.