Off odstavljene premierke

Off odstavljene premierke

Aktualno-politična novica
7. 5. 2014 - 14.00
 / OFF

Tajska se sooča z vse globljo politično krizo. Ustavno sodišče je tajsko premierko, Yingluck Shinawatra, obsodilo zlorabe položaja in ji naročilo, da mora odstopiti. Po mnenju ustavnega sodišča naj bi premierka s premestitvijo visokega državnega uslužbenca leta 2011 omogočila osebno okoriščanje več članom svoje družine. Proti vladi premierke Shinawatre sicer potekajo množični protesti že vse od novembra 2013. Protestniki zahtevajo odstop vlade in formiranje ljudske skupščine brez predhodnih volitev. Po obsodbi premierke so razmere na Tajskem nejasne, saj oslabljena vlada opravlja le tekoče posle, odkar je bil razpuščem parlament lanskega decembra, kar pomeni, da ob morebitnem odstopu premierke ne bo možno niti imenovati novega premierja.

 

Nadaljujejo se nejasne razmere v Ukrajini. Kijevske sile so ponovno zasedle mestno hišo v kraju Mariupolj na jugovzhodu države, potem ko so jo zapustili proruski separatisti. Razlogi, ki so vodili k temu, da so separatisti zapustili zgradbo, niso znani. Ponovna zasedba je minila mirno in sedaj naj bi vladne sile odstranjevale barikade v centru mesta. Medtem v Kijevu več predstavnikov oboroženih sil in neizvoljene vlade, med njimi je glasna zlasti Julija Timošenko, poziva k ustanovitvi prostovoljnih enot, ki bi se lahko ob boku z vladnimi spopadle s proruskimi milicami.

 

Razmere v Ukrajini se zaostrujejo v pričakovanju prihajajočega referenduma o neodvisnosti v separatističnih regijah Donjeck in Lugansk na vzhodu države, ki naj bi se odvil ta konec tedna. Kijev je že obtožil Moskvo, da s podporo separatističnim referendumom sabotira priprave za ukrajinske predsedniške volitve, ki naj bi se izvedle 25. maja. Oglasil se je tudi ameriški State Department, ki je napovedal, da rezultatov referenduma ne bo priznala niti ena civilizirana dežela.

 

Medtem ko so oči sveta uprte v Ukrajino, je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal zakone, ki mu bodo po potrebi omogočili ostrejše obračunavanje z opozicijo. Zakoni predvidevajo strožje kazni za povzročitelje neredov in omogočajo dosmrtno kazen za tako imenovana teroristična kazniva dejanja. Putin je posegel tudi v svobodo govora na medmrežju in odobril strožji nadzor nad blogerji, ki so se nemalokrat znašli med organizatorji in podporniki protivladnih protestov. Prestavnik opozicije, Dmitrij Gudkov, novosprejeto zakonodajo ocenjuje v luči ukrajinskih dogodkov in meni, da se Putin boji, da bi se mu zgodil Evromaidan.

 

Nadaljujejo se prizadevanja Zahoda, da bi se otresel energetske odvisnosti. Ministri, zadolženi za področje energetike skupine G7, sedmih gospodarsko najrazvitejših držav, so se sestali v Rimu, da bi razpravljali o problematiki energetske odvisnosti od Rusije v luči zaostritve ukrajinske krize in o možnih bodočih alternativah, ki bi zlasti Evropo rešile odvisnosti od ruskega plina.

Predstavniki Evropske unije se bodo sicer sestali z ukrajinskimi in ruskimi kolegi konec meseca, da bi dosegli dogovor o regulaciji cen plina in se tako izognili morebitnim bodočim prekinitvam v dobavi.

 

Nigerijska uporniška skupina Boko Haram nadaljuje s prakso trgovanja z belim blagom. Uporniki so na severovzhodu države ugrabili med 8 in 11 deklic, ki jim grozi, da bodo prodane kot žene islamistom v sosednjih državah, tako da je bilo v zadnjem mesecu skupno ugrabljenih že skoraj 300 deklic. Odzvala se je tudi mednarodna skupnost. Združeni narodi opozarjajo, da bodo ugrabitelje preganjali kot vojne zločince in jim bodo skušali soditi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine.

 

Medtem so pomoč nigerijskim oblastem ponudile Združene države Amerike. Ameriški državni sekretar, John Kerry, je v telefonskem pogovoru ponudil nigerijskemu predsedniku, Goodlucku Jonathanu, da bi ZDA poslale skupino pripadnikov posebnih enot, ki bi pomagale nigerijskim varnostnim silam osvoboditi zajete deklice. Oslabljeni Jonathan, ki se sooča z velikimi težavami v borbi z islamističnimi uporniki, je ponudbo označil kot dobrodošlo. Pripravljenost, da bi pomagali nigerijskim oblastem, je izrazila tudi Velika Britanija, ki je prav tako ponudila svoje posebne enote in obveščevalno podporo.

 

Preglavice ameriškim obveščevalcem povzroča preveč vsiljiv Izrael. Več kongresnih komisij obravnava predlog, da bi se uvedlo strožje pogoje za izraelske državljane pri pridobivanju vstopne vize za Združene države. V okviru obravnave so v začetku januarja prejeli zaupno poročilo visokih uradnikov obveščevalnih služb, ki je Izrael obtožilo, da gre v vohunjenju za zaveznico odločno predaleč. Izraelska obveščevalna dejavnost v ZDA naj bi bila celo obsežnejša od dejavnosti drugih ameriških tesnih zaveznic in naj bi po besedah ameriških obveščevalcev prestopila rdečo linijo. Izraelski agenti naj bi za vohunjenje izrabljali zlasti sporazum o skupnem razvoju obrambne tehnologije, ki sta ga podpisali obe državi.

 

Razkrita elektronska pošta med generalom Keithom Alexandrom, direktorjem ameriške protiobveščevalne agencije NSA, in vodilnima možema korporacije Google, Sergeyem Brinom in Ericom Schmidtom, dokazuje obsežno dogovarjanje med ameriško vlado in vodilnimi iz Silicejeve doline. Naj spomnimo: po lanskem razkritju Edwarda Snowdna o razsežnostih prisluškovanja ameriške NSA so vodilni predstavniki velikih informacijskih podjetjih hiteli pojasnevati, da so ameriški vladi posredovali podatke, samo kadar so jih od njih zahtevali s sodnim nalogom. Razkrita korespondenca razkriva, da je Google sodeloval z vlado že vsaj od leta 2012 in da je prišlo do več sestankov med predstavniki informacijskih podjetij in NSA, pri čemer so jim zahtevane podatke posredovali prostovoljno.

 

Slovenska vlada je napovedala izstop iz skupine evropskih držav, ki se zavzemajo za uvedbo Tobinovega oziroma davka na finančne transakcije. Nekateri ekonomisti so mnenja, da bi s tem davkom nadeli uzde finančnim špekulacijam, saj bi po žepu udaril predvsem tiste, ki domnevno vrednost dodajajo z visokofrekvenčnimi nakupi in prodajami finančnih instrumentov. Za njegovo uvedbo se je lansko leto odločilo 11 držav članic Evropske unije, katerih izhodišče bo slovenski izstop zamajal, saj evropska pogodba kot prag za takšno poglobljeno sodelovanje določa prisotnost vsaj devetih držav članic.

Minister za finance Uroš Čufer je svojo odločitev pojasnil z argumentom, da ekonomska logika davka za Slovenijo ne drži, saj naj bi njegova implementacija stala le za odtenek manj, kot bi navrgel njegov izplen. Ekonomista Bogomirja Kovača smo prosili za analizo Čuferjevega argumenta:

 

Izjavi lahko prisluhnite v posnetku oddaje.

 

Več o servilnosti Slovenije zahodnim finančnim trgom lahko izveste v današnji oddaji OFFSajd.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.