OFF panamsko-venezuelskih sankcij

Aktualno-politična novica
11. 4. 2018 - 15.00
 / OFF

V Azerbajdžanu danes potekajo predsedniške volitve. Že pred začetkom volitev je jasno, da bo na volitvah skoraj zagotovo ponovno slavil zdajšnji predsednik Ilham Alijev. Poleg Alijeva na volitvah nastopa še sedem kandidatov, ki pa so brez realnih možnosti za končno zmago. Azerbajdžanske opozicijske stranke so sporočile, da bodo volitve bojkotirale, saj po njihovem mnenju zaradi represije nad mediji in opozicijo demokratične volitve niso mogoče. Alijev je na čelu Azerbajdžana vse od leta 2003, pred tem je državo 10 let vodil njegov oče. Svoj položaj pa si je mlajši Alijev še utrdil z referendumoma leta 2009 in 2016. Na prvem referendumu je bila izglasovana ukinitev omejitve dveh predsedniških mandatov, na drugem pa se je predsedniški mandat podaljšal iz petih na sedem let.

Panamski državni vrh je proti Venezueli uvedel nove sankcije. Od 25. aprila dalje bo venezuelskim letalskim družbam za 90 dni prepovedano delovanje v Panami. Prepoved velja tako za potniške kot tudi tovorne lete. Doslej je lete v Panamo ponujalo 10 venezuelskih letalskih družb. Iz Venezuele so se nedavno zaradi ekonomskih in varnostnih pomislekov že umaknile nekatere mednarodne letalske družbe. Odnosi med Panamo in Venezuelo so se sicer zaostrili marca, ko je panamska vlada izdala seznam z več kot 50-imi državljani Venezuele, ki jih sumijo pranja denarja in financiranja terorističnih operacij. Na seznamu se je med drugim znašel tudi venezuelski predsednik Nicolas Maduro. Venezuela je zato prejšnji teden na svojem ozemlju prepovedala delovanje vsem panamskim podjetjem, obe državi pa sta tudi odpoklicali svoja veleposlanika.

Sudanski predsednik Omar al Bashir je naročil izpustitev vseh političnih zapornikov v državi. V več sudanskih mestih so januarja zaradi dviga cene hrane izbruhnili protesti, ki jih je vodila opozicijska Sudanska komunistična partija. Po protestih je bilo aretiranih več 100 članov opozicije in aktivistov. Sudanska opozicija izpustitev zapornikov povezuje z bližajočim se obiskom visokega uradnika Sveta združenih narodov za človekove pravice. Predsednik al Bashir sicer Sudanu vlada že vse od vojaškega udara leta 1989. Zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v Darfurju je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu leta 2009 in 2010 razpisalo nalog za njegovo aretacijo.

Evropska komisija je potrdila, da je zaradi suma kartelnega dogovarjanja opravila inšpekcijske nadzore pri večjem številu podjetij, ki sodelujejo pri distribuciji pravic za prenose športnih dogodkov. Pri Evropski komisiji sumijo, da poslovanje teh podjetij ni v skladu z evropskimi pravili o konkurenčnosti. Nenapovedano inšpekcijo poslovanja so potrdili pri podjetju 21st Century Fox, ki je v lasti medijskega mogotca Ruperta Murdocha. Murdochu je Evropska unija lani sicer omogočila nakup 13 milijard evrov vrednega 61-odstotnega deleža televizijske mreže Sky, a je nakup zaustavila britanska vlada. Televizijske hiše so v boju za pridobitev pravic za prenose športnih dogodkov vse bolj zapravljive. Najvišji zneski se vrtijo okrog nakupa pravice za prenose nogometnih tekem. V Angliji je denimo televizijska mreža BT za triletne pravice za prenose tekem Lige prvakov in Evropske lige odštela kar 1,3 milijarde evrov.

Finski okoljski minister Kimmo Tiilikainen je objavil načrt, po katerem bo Finska do leta 2029 prenehala z uporabo premoga za pridobivanje energije. Finska vlada razmišlja tudi o subvencijah v vrednosti 90 milijonov evrov za podjetja, ki bi z uporabo premoga prenehala do leta 2025. Finska na področju ekološko bolj sprejemljivega pridobivanja energije sicer zaostaja za ostalimi skandinavskimi državami, saj 10 odstotkov energije še vedno pridobi z uporabo premoga. S tem načrtom želi Finska povečati investicije v obnovljive vire energije.

Evropska organizacija za varnost v letalskem prometu Eurocontrol je posvarila letalske družbe, naj bodo v naslednjih 72 urah zaradi morebitnih zračnih napadov na Sirijo previdne pri letenju na območju vzhodnega Sredozemlja. Ob morebitnih raketnih napadih obstaja verjetnost za prekinitev delovanja letalskih radijskih in navigacijskih sistemov. Opozorilo je prišlo zaradi pospešenih pogajanj Združenih držav Amerike in njenih zahodnih zaveznic o morebitnih raketnih napadih na Sirijo, ki bi bili povračilni ukrep za domnevni napad sirskih vladnih sil s kemičnim orožjem na mesto Duma. Nekatere letalske družbe, med njimi Air France in Easyjet, so napovedale, da bodo zaradi nevarnosti spremenile koridor letenja na letih iz Beiruta in Tel Aviva.

Hrvaški premier Andrej Plenković je sporočil, da so z upniki hrvaškega podjetja Agrokor dosegli načelni sporazum o poravnavi. Premoženje Agrokorja bo preneseno na holdinško družbo, registrirano na Nizozemskem. V tem holdingu bosta imeli največji lastniški delež največji upnici Agrokorja, ruski banki Sberbank in VTB, skupno 44 odstotkov. Med večjimi lastniki bodo še nekatere večje hrvaške banke in ameriški sklad Knighthead Capital. Z dogovorom naj bi bili zadovoljni tudi dobavitelji, ki bodo v novi družbi imeli 8-odstotni delež. Sklenitev končne pogodbe o poravnavi bi lahko zapletlo poročilo o 3,5 milijardah evrov finančnih jamstev, ki jih je Agrokor izdal dobaviteljem. Upniki teh terjatev namreč sumijo, da so prejšnje uprave Agrokorja v teh podobah napihnile premoženje hčerinskih družb, lastniški deleži v teh družbah pa so bili nato ponujeni za poplačilo Agrokorjevega dolga.

V makedonskem Sobranju bo danes potekalo glasovanje o zaupnici vladi premiera Zorana Zaeva. Zahtevo za glasovanje o zaupnici je vložila opozicijska stranka VMRO-DPMNE, ki se v parlament vrača po petmesečnem bojkotu sej. Opozicija vladi očita, da ni sposobna voditi državnih institucij, da dela za svoje interese in da v zadnjih desetih mesecih ni izpolnila niti enega od projektov in reform, ki jih je obljubljala v predvolilni kampanji. Za izglasovano nezaupnico je v Makedoniji potrebnih 61 glasov poslancev.

Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu je v prizivnem postopku vodjo Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja spoznal za krivega zločinov proti človečnosti in ga obsodil na 10 let zapora. Šešlju v zapor ne bo treba, saj je svojo kazen že odslužil v haaškem priporu. Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003, v priporu pa je preživel 12 let. Haaško sodišče ga je sicer leta 2016 oprostilo krivde za vojne zločine na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993.

Ustavno sodišče je odločilo, da je zakonsko določena omejitev skupne višine odškodnine za izbrisane protiustavna. Za izbrisane, ki so svoje zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona o izbrisanih, je ureditev razveljavljena. Sodišče je zakonodajalcu določilo devetmesečni rok za sprejem nove zakonodaje. Ta rok je pomemben predvsem za izbrisane, ki pred začetkom izvajanja zakona niso imeli odprtih postopkov. Do sprejema nove ureditve morajo biti vsi sodni postopki izbrisanih za plačilo denarne odškodnine prekinjeni.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness