OFF požiganju tovarn

Aktualno-politična novica
15. 3. 2021 - 15.00
 / OFF

Vojaški državni udar v Mjanmaru, aretacije političnih voditeljev in protestnikov
 / 5. 2. 2021
V Mjanmaru so včeraj na protestih proti državnemu udaru v predmestju Jangona varnostne sile ubile najmanj 37 protestnikov, ki so napadli kitajske tovarne. V napadu so zažgali 32 tekstilnih tovarn, pri čemer je bilo poškodovanih več kitajskih delavcev. Materialna škoda naj bi segala do vrednosti 37 milijonov dolarjev. Mnogi protestniki vidijo Kitajsko kot podpornico udara, kitajsko veleposlaništvo pa je že pozvalo k ustavitvi nasilja in zagotavljanju varnosti. Po včerajšnjem napadu je vojaška hunta razglasila vojno stanje za mestni okrožji Hlaing Thayar in Shwepyitha, danes je na seznam dodala še štiri okrožja mesta Jangon. V času protestov je bilo telekomunikacijskim ponudnikom naročeno, da zatrejo kakršnekoli novice o protestih in blokirajo mobilne podatke po vsej državi. Opozicijsko voditeljico in nekdanjo predsednico vlade Aung San Su Či bi moralo danes znova zaslišati sodišče, a je bila obravnava po zatrditvi njenega odvetnika, da sojenje brez interneta ne more biti posneto, preložena na 24. marec.

V Avstraliji se je danes na ulicah Sydneyja, Canberre, Brisbana in Melbourna zbralo več tisoč ljudi na protestih proti spolnemu nasilju. Pod sloganom March 4 Justice so proteste sprožile obtožbe spolnih napadov, povezanih z vlado. Eden tovrstnih primerov, ki je med protestniki dvignil veliko prahu, je primer svetovalke Liberalne stranke Brittany Higgins, ki je bila leta 2019 žrtev spolnega nasilja s strani parlamentarnega kolega. Higgins je danes nagovorila protestno množico, in politiki očitala, da se izogiba temi in prevzemanju odgovornosti. Dodatne obtožbe še treh drugih žrtev so v parlamentu sprožile neodvisno preiskavo, vendar se protestniki z odzivom vlade premierja Scotta Morrisona ne strinjajo. Čeprav jih je ta povabil na sestanek v parlament, je delegacija Morrisonovo prošnjo zavrnila, saj zahtevajo, da se premier z njimi sestane na samem shodu, vendar se tega z izjemo poslancev laburistične opozicije večina poslancev ne želi udeležiti. 

Afganistansko ministrstvo za izobraževanje je razveljavilo prepoved javnega petja deklet, po tem ko je ta po socialnih omrežjih dvignila veliko prahu. Dekleta so pod kampanjo #IamMySong začela objavljati posnetke, v katerih prepevajo na svoje najljubše pesmi. Izobraževalne oblasti so prejšnji teden prepovedale udeležbo deklet, starejših od 12 let, v zborih na uradnih državnih prireditvah. Dejanje je v državi vzbudilo veliko strahu, da uradniki “talibanizirajo” državo in jo imajo namen vrniti v čas, ko je avtoritarna islamistična skupina prepovedala sodelovanje žensk v javnih delih države zunaj svojih domov. Ministrstvo za izobraževanje se je na obtožbo odzvalo z objavo, v kateri zatrjuje, da prepoved “ne odraža stališč ali politik ministrstva”. Mirovni pogovori med talibani in afganistansko vlado naj bi se v zadnjih mesecih zaustavili, ko so državo šokirali atentati, med katerimi so bili nekateri tudi ciljno usmerjeni v umor odmevnih afganistanskih žensk. 

Nova italijanska politična kriza
 / 14. 1. 2021
Bivši italijanski predsednik vlade Enrico Letta, ki je vlado vodil med letoma 2013 in 2014, se vrača v politično sfero kot predsednik levosredinske Demokratične stranke, katere član je bil, preden je odstopil z mesta premierja. H kandidiranju za predsednika druge največje stranke v trenutni vladi je bil pozvan po tem, ko je v začetku meseca s položaja zaradi številnih kritik odstopil Nicola Zingaretti. Mesto predsednika je zapustil zaradi notranjih trenj v stranki in nejasne strankarske pozicije v oziru do vladajoče leve stranke Gibanje petih zvezd. Poleg tega je bil Zingaretti kritiziran, ker mu ni uspelo zagotoviti ministrskih mest za svoje ženske kolegice. Letta je bil za novega predsednika Demokratske stranke kot edini kandidat na zboru stranke potrjen z 860 glasovi, z dvema proti in štirimi vzdržanimi. 

Razrešitev kosovskega notranjega ministra, napoved nezaupnice premierju
 / 19. 3. 2020
Kosovo je včeraj uradno odprlo svoje veleposlaništvo v Jeruzalemu in je tako postalo prva evropska država, ki se je pridružila Združenim državam Amerike in Gvatemali ter to storila v spornem mestu jedra izraelsko-palestinskega spora. Državi naj bi diplomatske odnose začeli v začetku februarja, ko je Kosovo v zameno za izraelsko priznanje neodvisnosti Kosova Jeruzalem priznalo za izraelsko prestolnico judovske države. Odločitev je bila sprejeta kot del sporazuma o ekonomskem sodelovanju s Srbijo, ki so jo podpisali lani na septembrskem sestanku ob ameriški mediaciji. Kosovski premier Albin Kurti se zaradi pritiska s strani tesne zaveznice Kosova, Turčije, zdaj sooča s težkim diplomatskim položajem o morebitni spremembi odločitve. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je namreč Kosovo že opozoril, da lahko tovrstna poteza oškoduje nadaljnje odnose med državama.

Merkel success
O kongresu nemške vladajoče stranke CDU
 / 14. 12. 2015
Stranka Angele Merkel, Krščanski demokrati, je izgubila podporo v dveh nemških deželah, Baden-Württemberg in Porenje-Pfalška, kar povzroča skrb voditeljem stranke tudi na zvezni ravni. Krščanski demokrati so namreč v Baden-Württembergu prejeli približno 24 odstokov glasov, v Porenje-Pfalški deželi pa 26,5 odstotka in s tem zabeležili najslabši rezultat, ki ga je stranka kadarkoli prejela v teh dveh deželah. Zmago proti stranki kanclerke Angele Merkel je v Baden-Württembergu slavil deželni premier iz vrst Zelenih, Winfried Kretschmann, ki se sedaj sooča s pomembno odločitvijo - ali nadaljevati koalicijo s stranko Angele Merkel ali izbrati možnost vzpostavitve koalicije s Socialnimi demokrati in Svobodnimi demokrati. V Porenje-Pfalški deželi so zmago dobili Socialni demokrati pod vodstvom deželne premierke Malu Dreyer. Porazni rezultati za Krščanske demokrate so delno posledica korupcijskih škandalov in zaskrbljenost zaradi nepravilne uvedbe cepiva proti covidu-19 in ravnanja vlade ob pandemiji covida-19. Volitve v obeh deželah so pomembne bolj na nacionalni kot regionalni ravni, saj predstavljajo prvo fazo supervolilnega leta 2021, ko 6 dežel izvoli nove parlamente, vrhunec pa bodo septembrske zvezne volitve. 

Na županskih volitvah na avstrijskem Koroškem je v Celovcu z 53,5 odstotka prejetih glasov zmagal Christian Scheider iz Teama Koroška. Zmago je slavil proti dosedanji županji avstrijskih socialdemokratov, Mariji-Luisi Mathiaschitz, katere stranka je županski položaj izgubila tudi v Špitalu ob Dravi in Šmohorju. V Špitalu ob Dravi je zmago namreč slavil Gerhard Köfer iz Team Koroška, v Šmohorju pa je bil za novega župana imenovan Leopold Astner iz Ljudske stranke, ki je svojega tekmeca Siegfrieda Ronacherja prekosil za 101 glas. V Železni Kapli je dosedanjega župana Smrtnika premagala Elisabeth Lobnik, ki je po končnih rezultatih prejela približno 54 odstotkov glasov, Smrtnik pa je novoizvoljeni županji že napovedal trdno opozicijo v občinskem svetu. Po letošnjih volitvah je stranka Avstrijskih socialdemokratov obdržala 53 županov, Ljudska stranka je svoje število povečala na 45, Team Koroška pa na 4.

V stranki DeSUS je prišlo do novih sprememb. Poslanec Jurij Lep je napovedal izstop iz poslanske skupine DeSUS, vendar odhoda iz stranke za zdaj ne načrtuje. Statut stranke sicer določa, da se poslancu, ki izstopi iz poslanske skupine, članstvo preneha z dnem izstopa. Lep ima namen v državnem zboru delovati kot neodvisen poslanec z upanjem, da najde kakšnega poslanskega partnerja. Na sejah bi naj glasoval v skladu s podpisano koalicijsko pogodbo, v primeru odstopanja od napisanega namerava glasovati z opozicijo.   

 

OFF je pripravila vajenka Hana, pomagala je Ajda. 

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.