Off pobeglih politikov

Potem ko je predsednik Viktor Janukovič zapustil Kijev, je v procesu pomirjanja strasti v Ukrajini Evropska unija ponudila finančno pomoč. Evropski komisar Olli Rehn pravi, da je potencialna pomoč odvisna od politične situacije v državi, in sicer oblikovanja legitimne vlade ter zavezanosti demokratičnim načelom in reformam. Trenutni predsednik Aleksandar Turčinov že deluje v to smer in izpostavlja, da bo nadaljnja evropska integracija prioriteta nove vlade. Z ruske strani zaenkrat še ni večjih odzivov, znano je le, da so potekali pogovori med Angelo Merkel in Vladimirjem Putinom, v katerih naj bi se strinjala v točki ohranjanja ozemeljske celovitosti Ukrajine. Sicer pa je bil v času Janukovičeve odsotnosti izdan nalog za njegovo aretacijo, tako da ni pričakovati, da se bo kmalu javil iz svojega trenutnega nahajališča.

Janukovič pa ni edini politik, ki je v zadnjih dneh v odzivu na proteste zapustil prestolnico. Tajska premierka Yingluck Shinawatra se po odhodu iz Bangkoka nahaja na neznani lokaciji, potem ko je v mestu prišlo do bombnih napadov in splošne zaostritve razmer. Protesti, ki zahtevajo premierkin odstop in tako konec vpliva njenega brata, leta 2006 odstavljenega premierja Thaksina Shinawatre, se nadaljujejo, vodja tajske vojske pa je v intervjuju zatrdil, da naj vojska v situacijo ne bi intervenirala.

Organizacija združenih narodov v svojem poročilu opozarja na kršenje človekovih pravic v Južnem Sudanu. Etnični spopadi, ki v državi potekajo od 15. decembra, so že zahtevali tisoče smrtnih žrtev, okrog 900.000 ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Kot ponavadi je iz poročila jasno, da so največje žrtve konflikta civilisti, ki so se znašli znotraj cunamija pogostih ubojev ter posilstev, za katerimi stojijo tako pripadniki etnične skupine Dinka, ki ji pripada trenutni predsednik Salva Kiir, ter Nuer, iz katere prihaja bivši podpredsednik Riek Machas. Slovenski popotnik Tomo Križnar je v usodo prebivalcev Sudana, predvsem na območju nubskih gora, že leta močno vpleten. Povprašali smo ga, kako vidi vpliv odcepitve Južnega Sudana na prebivalstvo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje. 

Odstopila je egiptovska vlada. Ta odločitev je del načrtov vojaškega generala Abdela Fataha al Sisija, ki si želi kandidirati na predsedniških volitvah, ki bodo razpisane v prihodnjih mesecih. Za sodelovanje se mora pred tem odpovedati svojemu položaju tako v vladi, kjer je obrambni minister, kot tudi v vojski.

Ugandski predsednik Yoweri Museveni je danes s svojim podpisom potrdil zakon, ki kriminalizira homoseksualnost. Za to dejanje se je odločil v polni medijski pozornosti, saj naj bi z njim želel pokazati ugandsko neodvisnost od zahodnih pritiskov na notranje politike. Ravno zaradi mnenj, ki so bila javno izražena in prihajajo predvsem iz ZDA, je hitro sprejetje nepričakovano. Prejšnji teden je predsednik Museveni zatrdil, da bo zakon na čakanju, dokler znanstvena skupnost ne ugotovi, ali gre pri homoseksualnosti za vpliv genov ali odločitev o življenjskem stilu. Očitno bi bilo po njegovem mnenju čakanje na znanstveno mnenje predolgotrajno, tako da bo zakon kljub grožnji, da se s tem zmanjša finančna pomoč ZDA, začel veljati. Dejstvo je, da ima Uganda tudi sama močno pogajalsko pozicijo, saj je eden ključnih podpornikov boja proti islamskim skrajnežem v Somaliji.

Večajo se napetosti v Kolumbiji, kjer je prišlo do strelskega napada na konvoj opozicijske predsedniške kandidatke. V državi se že čuti bližajoče se majske volitve, kjer bo ena glavnih tem način, kako se spopasti s petdeset let trajajočimi spopadi z gverilskimi skupinami. Patriotska unija, stranka, ki ji pripada Aida Avella, je bila ustanovljena leta 1985 s pomočjo upornikov, po njenem nastanku pa so okrog 5.000 članov ubile desničarske paravojaške skupine, ki ščitijo interese bogatih posestnikov. Trenutni predsednik Juan Manuel Santos je obsodil napade in spodbudil preiskavo dogodka.

V protestu proti letošnjemu svetovnemu nogometnem prvenstvu je bilo v Sao Paolu opravljenih 230 aretacij, med drugim petih novinarjev. Mirne demonstracije so se zaostrile, potem ko so protestniki vžgali barikade in začeli razbijati okna bank. Jeza se nanaša tako na prihajajoče junijsko prvenstvo kot tudi naslednje olimpijske igre, ki naj bi v Riu de Janeiru potekale leta 2016. Za dogodka bodo porabljene milijarde dolarjev, medtem ko je stanje javnih zgradb v državi ekstremno slabo in potrebno investicij, politiko pa poleg tega pretresajo stalni korupcijski škandali.

V Parizu je potekala konferenca, ki jo je organiziral Svetovni ujgurski kongres. Dogodek z naslovom Pravice ujgurskega maternega jezika na Kitajskem so namenili pogovorom o vseobsegajočem kitajskem napadu na ujgurske pravice ter organizirali tudi protest pred kitajsko ambasado v Parizu. Več o dogodku nam je povedal Dolkun Isa, ujgurski aktivist in zastopnik kulturne, verske in ekonomske svobode Ujgurov. 

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Več o položaju Ujgurjev, pomenu uporabe maternega jezika ter kitajskih politikah v regiji v Offsajdu ob 17. uri.

Sindikat Premogovnika Velenje je danes predstavil strokovne zahteve, za izpolnitev katerih so odgovornim dali čas do 3. marca, drugače se bodo poslužili najprej dveurne opozorilne stavke in teden kasneje še popolne prekinitve dela. Stavkovne zahteve se nanašajo predvsem na izplačila zaposlenim ter ceno premoga, ki bi morala po njihovem mnenju zajemati celotne stroške, ki nastanejo pri izkopu.