OFF podnebnega nedogovora

Aktualno-politična novica
15. 12. 2014 - 14.00
 / OFF

Po skoraj dvodnevni zamudi se je včeraj zaključil podnebni vrh v Limi. Delegati so po dveh tednih najmanjše skupne imenovalce zapisali v 5 stranski dokument. V njem med drugim zapisujejo, da bodo vse države, glede na svoje zmožnosti prispevale k sprejetju ambicioznega načrta prihodnje leto v Parizu, pozivajo razvite države, naj pri tem pomagajo razvijajočim se, in se strinjajo, da bodo nacionalni načrti zmanjševanja izpustov, ki jih morajo države pripraviti do marca, bolj ambiciozni, kot so trenutno. Ta 5-stranski dokument, ki ne vsebuje nikakršnih konkretnih in ambicioznih zavez in za sprejetje katerega so potrebovali dobra dva tedna, bo služil kot osnova za pogovore v Parizu prihodnje leto. Sprejeti dokument pokomentira okoljevarstvenik Dušan Plut:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Danska je postala prva država, ki severni pol vidi kot del svojega ozemlja. Komisiji združenih narodov za določanje meja kontinentalne police je predložila rezultate raziskav, ki kažejo, da območje okoli severnega pola leži na kontinentalni polici Grenlandije, ki je uradno del Danske kraljevine. Mednarodna konvencija morskega prava omogoča, da države svojo suverenost nad morjem podaljšajo onkraj izključne ekonomske cone, če dokažejo, da pod valovi leži kontinentalna polica, ki se začne na njihovi obali. Zaradi taljenja ledu in domnevnih zalog fosilnih goriv se v zadnjem času tekma za arktiko zaostruje. Poleg Danske svoj kos pogače zahtevajo tudi Rusija, Kanada, Norveška in Združene države Amerike.

Palestinsko vodstvo, na čelu s predsednikom Mahmudom Abasom, je napovedalo, da bo v sredo v Varnostni svet Združenih narodov vložilo predlog resolucije z zahtevo, da Izrael v dveh letih konča okupacijo palestinskih ozemelj. Palestinsko politično vodstvo ob tem sicer priznava, da še niso usepli zagotoviti 9 glasov, ki jih potrebujejo za vložitev resolucijskega predloga, v kolikor pa ta ne bo sprejet, se namerava Palestina pridružiti več kot 500 mednarodnim organizacijam in organizacijam Združenih narodov, tudi Mednarodenmu kazenskemu sodišču. Za to da resolucija, tudi če bo vložena, v Varnostnem svetu ne bo sprejeta, bodo najverjetneje poskrbele Združene države Amerike, ki bodo po pričakovanjih vložile veto. Ameriški državni sekretar John Kerry je na srečanju z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem v Rimu predlog že zavrnil.

V bližini mesta Sidra na osrednjem delu libijske obale potekajo spopadi. Za nadzor se bojujejo islamisti, ki delujejo iz Tripolija, in sekularne milice, povezane z uradno libijsko oblastjo, ki vlada iz trajekta, zasidranega pred vzhodnim mestom Tobruk. Glavna nagrada je nadzor nad največjim libijskim naftnim skladiščem in izvoznim terminalom v mestu Sidra in bližnjo rafinerijo v mestu Ra’s Lanuf. Do včeraj so območje nadzorovale sekularne milice.

Turške oblasti so aretirale 23 kritikov predsednika Recepa Tayyipa Erdogana - novinarjev, režiserjev in scenaristov ter policijskega poveljnika. Obtožujejo jih povezav s Fetulah Gulenom, zmernim islamskim teoretikom, imamom in opozicijskim aktivistom, ki živi v samoizgnanstvu v Združenih državah Amerike. Po trditvah turških oblasti naj bi bili del teroristične organizacije, ki je kovala načrt za prevzem oblasti. Med aretiranimi je tudi urednik časnika Today’s Zaman, katerega aretacijo so policistom sprva preprečili protestniki pred poslopjem medijske hiše, v drugem poskusu pa je bila racija uspešna. 

Kot odziv na množične proteste, ki so se ojačali v petek, je včeraj odstopil Haitijski premier Laurent Lamothe. Protestniki zahtevajo odstop celotnega državnega vrha s predsednikom Michelom Martellyom in predsednikom ustavnega sodišča ter volilne komisije vred. Povod za demonstracije je odsotnost volilne zakonodaje, zaradi česar zakonodajne in lokalne volitve zamujajo že 3 leta. Če bo področje ostalo neurejeno do prihodnjega meseca, bo parlament razpuščen, predsednik pa bo vladal z dekreti. Odhajajoči premier je izjavil, da mesto zapušča ponosen na dosežke svoje vlade, pohvalil pa ga je tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je izpostavil povečanje tujih investicij v državo.

Japonskemu premieru Shinzo Abe-ju se je razpis včerajšnjih predčasnih volitev obrestoval. Utrdil je tako absolutno večino svoje Liberalne demokratske stranke, kot tudi dvotretjinsko večino koalicije s stranko Komeito. Abe, ki je volitve razpisal kot odziv na krčenje gospodarstva, preden učinki zadnje recesije močneje udarijo prihodke državljanov, si rezultat razlaga kot podporo svoji ekonomski politiki, znani kot abenomics.

Ta temelji na nizki obrestni meri in državnih investicijah v gospodarstvo. A politika financiranja gospodarskega vrha se ni prelila v izboljšanje stanja povprečnih državljanov, gospodarstvo pa je v recesiji. Morda je tudi to razlog za najnižjo volilno udeležbo po drugi svetovni vojni in dejstvo, da je tako absolutno, kot relativno največ sedežev pridobila komunistična stranka.

Neenakost, dohodkovna in rasna, odmeva tudi v Združenih državah Amerike. Več tisoč protestnikov s sloganom “Black lives matter” in napisi, ki pozivajo na enako obravnavanje črncev pred zakonom, v Washingtonu zahteva zakonodajno spremembo, ki ne bo ostala samo na papirju, ampak se bo na ulicah tudi izvajala. Zboru na washinghtonskih ulicah so se pridružili tudi protestniki iz zvezne dražave Missouri, ki so sodelovali v protestih v mestu Ferguson. Zenkrat so protesti v ameriški prestolnici miroljubni. Zadnji protesti pod budnim očesom policije so sicer, kot je znano, odgovor na odločitev oblasti, da ne bodo sodno preganjale dveh policistov, ki sta bila udeležena v smrtih pripadnikov črnske skupnosti, Michaela Browna in Erica Garnerja.

V Bruslju so z današnjo splošno stavko mesec dni trajajoči protesti sindikatov, ki so se odvijali vsak ponedeljek, dosegli vrhunec. Oviran je javni promet, zaradi stavke ne obratujejo mnoga podjetja, zaprte so tudi šole in vrtci. Razlog za stavko so varčevalni ukrepi vlade, ki predvidevajo dvig pokojninske starostne meje in krčenje javnega sektorja. O razlogih za stavko in razlogih za njen uspeh smo govorili s politologom in predavateljem na univerzi v Louvainu, Regisom Dandoyem:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Dandoy je kritičen do potencialnih uspehov stavke, saj ocenjuje, da uspeh brez ciljev stavkajočih ni jasen:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Poslanci Združene levice so v zakonodajni postopek vložili predlog novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki istospolno skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. Ta je v predlogu opozicijske Združene levice določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ki sta lahko istega ali različnega spola. Koliko se njihov predlog razlikuje od pred kratkim s strani vlade predlaganega zakona o partnerski zvezi, smo vprašali poslanca Združene levice Matjaža Tašnerja Vatovca:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Off so pripravili Nejc, Zwitter in vajenec Jernej.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.