OFF pogajanja o Kašmirju

Aktualno-politična novica
6. 4. 2021 - 15.00
 / OFF

Jordanski generalni tožilec Hassan al-Abdallat je prepovedal kakršnokoli objavo o domnevnem poskusu državnega udara ter o preiskovanju morebitne vpletenosti princa Hamzaha. Prepoved velja tako za vse medije in družbena omrežja. Prepoved objave kakršnihkoli informacij sledi medijski objavi pisma princa Hamzaha, v katerem ta obljubi zvestobo polbratu in kralju Abdulahu II., potem ko so ga dva dni prej  zadržali v hišnem priporu. Prav tako je v nedeljo BBC poslal video, v katerem kritizira nekompetentnost vladajočih. Princ Hamzah je obtožen poskusa odstranitve kralja Abdulaha II. s prestola in je eden izmed 16 osumljencev. 

Mednarodni denarni sklad bo tretjič v dveh letih odplačal del dolga 14 državam, ki so močno prizadete zaradi pandemije. Mednarodni denarni sklad bo iz zbranih donacij bogatejših držav plačal 202 milijona evrov za dolgove, ki bodo zapadli med aprilom in oktobrom. Denar bodo med drugim dobile Burkina Faso, Haiti, Afganistan, Nepal, Jemen in Madagaskar. Odločitev je bila razglašena na letnem srečanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Tam je predsednik Svetovne banke David Malpass tudi pozval članice skupine G20, da ohranijo zamrznitev odplačevanja bilateralnega dolga. S tem bi revnejše države dolg v višini 5 milijard evrov začele odplačevati leta 2022. 

Pakistanski načelnik generalštaba Qamar Javed Bajwa in indijski vladni svetovalec za nacionalno varnost Ajit Doval naj bi po poročanju nekaterih indijskih medijev začela neuradna pogajanja o dosegi premirja v Kašmirju. Razmere  v tej regiji so se zaostrile v zadnjih dveh letih, potem ko je Indija ukinila kašmirsko avtonomijo in povečala prisotnost svojih varnostnih sil. Indija tudi obtožuje Pakistan za pomoč uporniškim skupinam v delu Kašmirja pod indijsko oblastjo. Po poročanju indijske vojske je sicer infiltracija upornikov s pakistanske strani meje letos drastično padla. Pogajanja potekajo v Združenih arabskih emiratih. Pakistan je prejšnji teden najprej pristal na delno odprtje meje za uvoz indijskega bombaža in sladkorja, potem pa si je premislil. Pakistan si močno želi zmanjšati finančno breme geopolitičnega merjenja moči z Indijo. Pakistanski premier Imran Khan je včeraj imenoval že tretjega finančnega ministra letos, njegova glavna naloga pa bo nadaljevanje pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom glede okoli 5 milijard evrov težkega posojila.

Premier Črne gore, Zdravko Krivokapić, je sprožil postopek odstavitve ministra za pravosodje Vladimirja Leposavića zaradi njegovega zanikanja srebreniškega genocida. Kmalu nekdanji minister je namreč med kritiko mednarodnega sodišča za vojne zločine dejal, da bo genocid priznal, “ko bo ta nedvoumno dokazan”. Minister kljub pozivu premierja Krivokapića izjave ni preklical. Pred veleposlaništvom Črne gore v Beogradu so zaradi poteze črnogorskega premierja potekali manjši protesti, na katerih so neznanci vrgli več dimnih bomb, zaradi česar je bila Ulica Kneza Mihajlova za nekaj časa zavita v gost rdeč dim. 

Podjetju Air France je Evropska komisija dovolila, da prejme 4 milijarde evrov od francoske vlade. Francoski vladi je dovolila, da svoj delež v podjetju podvoji na 30 odstotkov. To se bo zgodilo s pretvorbo treh milijard evrov lanske pomoči iz posojila v lastniški delež in dodatno dokapitalizacijo, v kateri bo Francija v letalsko družbo vložila še dodatno milijardo evrov. V zameno je Komisija podjetju Air France ukazala, da se morajo odreči delu svojih pristajališč na letališču Orly, kar naj bi drugim ponudnikom omogočilo večjo prisotnost na letališču, dostopnejše cene, s tem pa večjo konkurenčnost Air France. Ryanair je namreč nasprotoval podelitvi državne pomoči Air France, češ da ta uničuje konkurenčnost vseh letalskih ponudnikov. Z enakim argumentom  nizkocenovec nasprotuje državni pomoči v Španiji, Nemčiji, Portugalski ter na Danskem. 

Nevladne organizacije, zbrane pod geslom Pitne vode na damo, so vložile dobrih 9200 podpisov za sprožitev postopka o referendumu o zakonu o vodah. Noveli očitajo pomanjkanje podpore strokovne javnosti ter postavljanje gospodarskega interesa pred zdravje ljudi. Prav tako so bili po mnenju okoljevarstvenikov najbolj sporni členi novele, ki so bili vanjo vneseni šele po dvotedenski javni razpravi. Nevladniki pozivajo tudi Državni svet, ki danes razpravlja o noveli, da naj zakon zavrne z vetom. Triintrideset tisoč podpisov pa je za referendum o noveli o vodah predalo tudi gibanje Zdrava družba. 

Ustavno sodišče je razveljavilo člen šestega protikoronskega zakona o pogojih za ustanovitev visokošolskega zavoda. Preklicani člen je podaljšal rok za izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda. Po preklicanem členu je bilo potrebno nove, strožje pogoje, ki so bili uvedeni leta 2016,  preverjati ob drugem podaljšanju akreditacije. Sedaj, po odločitvi vrhovnega sodišča, je nove pogoje treba izpolnjevati že ob prvem podaljšanju akreditacije, po uveljavitvi novele leta 2016. Sodišče je izvrševanje tega člena že januarja do končne  odločitve zamrznilo. 

Nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj je presojo ustavnosti tega člena sprožil, saj je verjel, da člen nima mesta med ukrepi za omilitev posledic pandemije. Zato je ukrep neustavno vstavljen v protikoronski paket, kar ga ščiti pred možnostjo referenduma. Ustavno sodišče je presodilo, da ta člen ne sodi med nujne ukrepe za odpravo posledic naravne nesreče ter zato ne spada v protikoronski paket in mora biti izvzet iz sklepa o nedopustnosti referenduma. Takšni nedopustnosti referenduma, kot tudi samemu členu so nasprotovali Levica, SD, LMŠ in SAB.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness