OFF poravnavi

Aktualno-politična novica
11. 3. 2021 - 15.00
 / OFF

Kitajski ljudski kongres je z 2895 glasovi za – en poslanec se je glasovanja vzdržal – sprejel resolucijo glede sprememb volilnega sistema v Hongkongu, s katero bo centralna vlada močno okrepila nadzor nad tamkajšnjimi zakonodajalci. Po novem predlogu zakona se bo več pooblastil preneslo na hongkonški volilni odbor, predstavniško telo stanovskih združenj, ki je naklonjeno celinski vladi, obenem pa se bo tudi povečalo število poslancev v glavnem zakonodajnem svetu, ki jih bo direktno imenoval volilni odbor. Ta bo lahko pri poslancih preverjal domoljubje, ki ga je hongkonški sekretar za celinske in ustavne zadeve Erick Cang opisal kot »celostno ljubezen do Kitajske s komunistično partijo vred«. Zagovorniki hongkonške avtonomije so predlog zakona označili za še en korak nazaj, medtem ko je govorec kongresa Vang Čen povedal, da bo zakonodajni svet po novem »trdno v rokah sil, ki so domoljubne in ljubijo Hongkong«.

O novih kitajskih zakonih, civilnem in za nacionalno varnost v Hongkongu
 / 29. 5. 2020
Spodnji dom mehiškega kongresa je v sredo sprejel zakon o legalizaciji marihuane. Zakon, ki ga mora ponovno potrditi senat, bo omogočil rekreacijsko uporabo kanabisa, uvedel pa bo tudi nov sistem licenciranja. Državljani bodo potrebovali dovoljenje za gojenje, predelavo in distribucijo marihuane, tudi če gre pri tem za osebno uporabo. Predlog zakona so podprli poslanci vladne stranke MORENA, ki zatrjujejo, da bodo z njim odvzeli vir financ mogočnim kartelom, nasprotovali pa so mu v konservativni opoziciji, saj trdijo, da se bo zaradi legalizacije povečala uporaba mamil. Nevladne organizacije medtem opozarjajo, da se nov predlog zakona bistveno razlikuje od tistega, ki so ga pred meseci podprli v senatu, saj regulacijo trgovine s kanabisom prepušča obstoječi državni komisiji proti odvisnostim, ki jo označujejo za nezmožno ukvarjanja s tako kompleksno nalogo. V vsakem primeru bo Mehika, ko bo marihuana legalna, postala eden največjih legalnih trgov za kanabis na svetu.

V španski politiki je prišlo do spora med strankami na desni sredini, in sicer med desnosredinsko Ljudsko stranko in liberalno stranko Ciudadanos, po slovensko »Državljani«. Razkol se je pokazal v sredo zjutraj, ko so poslanci Ciudadanos v deželnem parlamentu v Murcii podprli konstruktivno nezaupnico koalicijski vladi, ki so jo vložili socialisti. Nezaupnica je bila vložena še v regiji Kastilja-Leon, medtem ko je predsednica vlade madridske regije, Isabel Díaz Ayuso, ki je nezaupnico pričakovala tudi v svoji vladi, tamkajšnje poslance prehitela, tako da je razpustila vlado in napovedala nove volitve za 4. maj. Díaz Ayuso namreč računa na nove ankete, ki ji napovedujejo večjo podporo na morebitnih novih volitvah. 

Poljska in Madžarska sta na Sodišče Evropske unije vložili pritožbi zaradi pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem načel vladavine prava. Vladi teh dveh držav Evropski uniji očitata ideološko vmešavanje v njune notranje zadeve. Za nelegalno sta označili uredbo o pogojevanju sredstev proračuna EU z zaščito načel vladavine prava, zaradi katere so konec lanskega leta blokirali sprejetje skoraj 2 000 milijard evrov vrednega svežnja paketov gospodarske pomoči ob koronavirusni krizi. Blokada je bila odstranjena, ko so voditelji članic dosegli kompromis, ki je možnost kaznovanja zaradi kršitev načel vladavine prava zamaknil do odločitve Sodišča Evropske unije o zakonitosti samega ukrepa.

Predstavniki najrazvitejših držav v Svetovni trgovinski organizaciji so spet zavrnili predlog Južne Afrike in Indije, da bi se države odrekle pravicam do patentov za cepivo proti covidu-19. Najnovejši predlog je poleg pobudnic, ki imata razviti industriji za proizvodnjo generičnih zdravil, podprlo še 80 držav, a je naletel na ostro nasprotovanje, predvsem v ZDA, Združenem kraljestvu in državah EU. Njegovi nasprotniki trdijo, da je zaščita intelektualne lastnine doprinesla k hitrejšemu razvoju cepiv ter da se dostopnost cepiv ne bo izboljšala, če bo zaščita patentov suspendirana.

O revizijskem poročilu Računskega sodišča.
 / 20. 8. 2015
Holding Slovenske elektrarne je zaradi projekta TEŠ 6 od ameriške skupine General Electric Power dosegel poravnavo, vredno 260 milijonov evrov. Na račun HSE je že prispelo 131 milijonov evrov, ki jih bodo namenili odplačevanju dolgov, preostanek pa bodo od General Electrica prejeli v obliki storitev vzdrževanja termoelektrarne. HSE je to ameriško podjetje, ki je po prevzemu postalo pravni naslednik francoske družbe Alstom – ta je dobavila tehnološko opremo pri šestem bloku termoelektrarne Šoštanj – tožil že leta 2017. Cena izgradnje TEŠ 6 je namreč bistveno presegla dogovorjeno vsoto: s 650 milijonov na 1,4 milijarde evrov. TEŠ 6 je preiskoval tudi državni zbor, ki je v poročilu, izdanem leta 2018, za najodgovornejšo označil vlado Boruta Pahorja.

Vlada Republike Slovenije je epidemijo podaljšala za še 30 dni, ob tem pa je tudi zavrnila predlog notranjega ministra Aleša Hojsa, da se policijska ura skrajša zaradi prehoda na poletni čas, ko se bodo ljudje po njegovem mnenju kasneje vračali z dela na polju. Poleg tega bo spet dovoljeno izvajanje gradbeniških dejavnosti, terase in vrtovi v posavski in jugovzhodni regiji pa ostajajo odprti. Novela zakona o nalezljivih boleznih tudi uvaja karanteno na domu, katere izvajanje se bo nadzorovalo, ne glede na to, ali je osebo v karanteno napotil NIJZ, policija ali kdo drug. Jutri bo minilo že polno leto od prve razglasitve epidemije, zadnji razglas pa je začel veljati 19. oktobra lani.

 

OFF je po izrecnih navodilih iz Pekinga napisal vajenec Srđan s podporo Pláskana.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness