OFF potrebnih delovnih teles

OFF potrebnih delovnih teles

Aktualno-politična novica
3. 7. 2018 - 15.00
 / OFF

Nemška kanclerka Angela Merkel in notranji minister Horst Seehofer sta le dosegla dogovor glede nemške migracijske politike. Seehofer tako ostaja notranji minister, grožnja razpada nemške koalicije pa vsaj zaenkrat odvrnjena. Dogovor med CDU in sestrsko bavarsko CSU predvideva nov mejni režim med Nemčijo in Avstrijo, po katerem bi Nemci na meji zavračali migrante, ki so že začeli postopke v kateri drugi državi EU. Predvidena je tudi vzpostavitev tranzitnih centrov, iz katerih bodo take prosilce napotili naravnost v državo, kjer je bila podana prva prošnja. To bi izvajali na podlagi predhodnih administrativnih dogovorov. V kolikor takega dogovora ne bi bilo, bi migrante napotili v Avstrijo. Tretja koalicijska stranka, SPD, mora dogovor še preučiti, vendar naj bi bili nekateri člani stranke do njega kritični. Avstrija se je na novico iz Nemčije že odzvala in začela pripravljati ukrepe za zaščito južne meje s Slovenijo in Italijo. Notranji minister Italije, Matteo Salvini, je že izrazil odobravanje nad zadnjimi premiki.

Italijanska vlada bo nadalje pripomogla z ustavitvijo migracij z odločitvijo o podarjanju dvanajstih ladij Libiji. Skupaj z usposabljanjem bo vrednost italijanske širokogrudne donacije vredna 2,5 milijona evrov. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je letos v Sredozemlju umrlo že 1000 ljudi.

Še več denarja za soočanje z migracijami pa si lahko obetata Španija in Grčija, ki jima bo Evropska komisija namenila dodatnih 45,6 milijona evrov. Španija bo dobila 25,6 milijona evrov za izboljšanje sprejemnih zmogljivosti na južni meji in eksklavah Ceuti in Melilli na severu Afrike. Grčija bo 20 milijonov evrov dobila posredno, saj jih je Komisija namenila Visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce, UNHCR, za izboljšanje sprejemnih razmer v Grčiji, zlasti na otoku Lezbos. EU je sicer Španiji za soočanje z migracijami  namenila že okoli 700 milijonov evrov, Grčiji pa 1,5 milijarde evrov.

V Skadru je potekala prva skupna seja vlad Albanije in Črne gore. Ključni del razgovorov med premierjema Duškom Markovićem in Edijem Ramo na severu Albanije pa so bile, kakopak, migracije. Oba premierja sta zavrnila vsakršne predloge o vzpostavitvi migrantskih centrov na svojem ozemlju in se hkrati zavezala, da ne bosta postavljala žic in ograj na lastnih mejah. S tem je Marković posredno zavrnil včerajšnjo ponudbo madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta, ki je Podgorici ponudil 25 kilometrov žice, Rama pa je tudi sam potrdil, da je prejel podobne pobude iz tujine.

Razkol v Evropski levici. Francoska Parti de Gauche, v prevodu Leva stranka, je na kongresu izglasovala izstop iz Evropske levice. V izjavi so zapisali, da bodo nadaljevali z bojem za Evropo miru in sodelovanje z vsemi, ki si tega želijo, predvsem pa evropskim gibanjem And now the people ali In sedaj ljudje. Kot razlog izstopa so navedli nezmožnost debate o temeljnih politikah, ki Evropsko levico povezujejo. PG je sicer na začetku letošnjega leta želela, da se iz Evropske levice izključi grško stranko Siriza. Po presoji PG naj bi bilo zaradi varčevalnih politik, ki so privedle celo do omejevanja pravice do stavke, in uklanjanja Evropski komisiji s Sirizo nemogoče nadalje sodelovati. Predsednik Evropske levice je takrat v izjavi branil Sirizo in zapisal, da je presojanje situacije od zunaj, kadar stranka ni odgovorna za dobrobit celotne države in njenih ljudi, enostavno. 

Donedavni malezijski premier Nadžib Razak je bil aretiran, je sporočila tamkajšnja protikorupcijska agencija. Obtožnica nekdanjega premierja obtožuje kraje 600 milijonov evrov državnega denarja in podkupovanja. Rezultati preiskav domačih in številnih tujih preiskovalcev državnega razvojnega podjetja 1MDB kažejo na to, da je Razak iz podjetja jemal denar, novi premier Mahathir Mohamad    pa je kaj kmalu po zmagi napovedal sprožitev postopkov proti Razaku, ki so pripeljali do današnje aretacije v Kuala Lumpurju.

Nekoliko vzhodneje, na Filipinih je ostrostrelec ustrelil župana mesta Tanauan, Antonia Halilija. Znan je bil po tem, da je ljudi, aretirane zaradi uživanja ali prekupčevanja z mamili, prisilil k sramotilnemu pohodu po mestu. Halili je s tem ukrepom začel že leta 2014, torej pred začetkom filipinske vojne proti drogam, ki je nastopila skupaj z mandatom predsednika Rodriga Duterteja. S to prakso pa naj bi prenehal pred dvema letoma. Obveščevalne službe so Halilija oktobra istega leta začele preiskovati zaradi vpletenosti v trgovino z mamili, notranje ministrstvo pa mu je odvzelo nadzor nad policijo. Na Filipinih so sicer, odkar je vodenje države prevzel Rodrigo Duterte, ustrelili štiri župane, obtožene trgovine z mamili. V veliki vojni proti drogam pa je bilo po uradnih podatkih ubitih 4200, po podatkih Human rights watch pa kar 12000 ljudi.

Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič in Walter Bandelj sta na zunanja ministra Italije in Slovenije naslovila dopis, v katerem ju pozivata na nerešeno vprašanje vrnitve stavbe Narodnega doma v Trstu. V stavbi Narodnega doma namreč kljub določbi Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji še vedno domuje Tržaška univerza. 19. člen tega zakona predvideva dodelitev stavbe deželi Furlaniji Julijski krajini, da bi jo lahko brezplačno uporabljale kulturne in znanstvene institucije slovenskega jezika. Karl Erjavec je poleg tega novembra lani z nekdanjim italijanskim zunanjim ministrom podpisal dogovor, po katerem naj bi italijanska vlada poskrbela za vrnitev prostorov. V dopisu so Slovenci v Italiji še opozorili na 100-letnico požiga Narodnega doma, ki bo čez dve leti. Pojasni eden od podpisnikov, Rudi Pavšič.

Izjava

Državni zbor Republike Slovenije se je sestal na prvi izredni seji, na kateri je ustanovil tri parlamentarna delovna telesa, ki so jih ocenili za nujno potrebna, in sicer odbor za zunanjo politiko, odbor za zadeve EU-ja in skupni odbor, ki bo lahko obravnaval nujne zadeve. Delovna telesa so začasna, na novo bodo sestavljena, ko bo bolj jasno, kdo bo sestavljal vladajočo koalicijo.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness