OFF PROHIBICIJE ALKOHOLA

Aktualno-politična novica
5. 12. 2013 - 14.23
 / OFF

V Združenih državah Amerike je bil 5. decembra 1933 ratificiran 21. amandma k ustavi, s katerim so odpravili 18. amandma, sprejet leta 1920. Verjetno dobro veste, da je 18. amandma prepovedal proizvodnjo in prodajo alkohola. Prohibicija je bila sporna od samega začetka. Čeprav se je v 13 letih njene veljave zmanjšala smrtnost zaradi ciroze jeter, se je obenem povečala smrtnost zaradi kriminala. Prohibicija, za katero se je zavzemal predvsem konservativnejši južni del Združenih državah Amerike, je imela tudi presenetljivo dobre posledice za enakopravnost ras in pravice žensk. Verjetno so vsi skupaj pili po podzemnih nelegalnih klubih. To je bilo namreč v Ameriki obdobje strogega rasnega ločevanja in čas, ko so možje po službah hodili v bare, žene pa so jih čakale, da se praznih žepov primajejo domov.

V Mehiki pa se je do oblasti primajal radioaktivni material. Mehiške oblasti so namreč našle ukradeno bolnišnično napravo, ki je vsebovala nevaren radioaktivni material, in tako predmete kot okolico že ustrezno zavarovale. Napravo z radioaktivnim kobaltom so sicer tatovi odstranili iz njene zaščitne škatle, s čimer so po navedbah policije ogrozili svoja življenja in je kdo od njih zagotovo že mrtev. Niso pač točno vedeli, kaj naj s tovorom storijo. Ukradeni tovornjak so oblasti našle severno od Ciudad de Mexica, nekaj sto metrov stran pa še radioaktivno napravo. Vojska in policija sta zaprli območje, da bi preprečili morebitno kontaminacijo.

Tovornjak je bil ukraden z bencinske črpalke v ponedeljek, medtem ko je iz bolnišnice v severozahodnem mestu Tijuana (izg. Tiuana) prevažal radioaktivno napravo. Bil je na poti v obrat za obdelavo radioaktivnih odpadkov v osrednji zvezni državi Mehika. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je ocenila, da bi bil material zelo nevaren, če bi ga odstranili iz zaščitne škatle. 60 gramov kobalta v napravi bi bilo po navedbah strokovnjakov mogoče uporabiti za izdelavo tako imenovane umazane bombe, eksplozivnega telesa, ki lahko razprši radioaktivni material na širšem območju.

V Sani, glavnem mestu Jemna, se je samomorilski napadalec z avtomobilom zaletel v kompleks, v katerem sta obrambno ministrstvo in bolnišnica, ki je bila po mnenju ministrstva glavna tarča. Bombnemu napadu je sledil še strelski obračun, ki so ga začeli napadalci v drugem oboroženem vozilu, zakamuflirani v nacionalne vojaške uniforme. Po poročanju obrambnega ministrstva so jemenske varnostne sile pobile ali poškodovale vse napadalce. Za napad še nihče ni prevzel odgovornosti, zaradi podobnosti prejšnjih napadov pa ga povezujejo z mrežo Al Kaida, s katero se jemenske varnostne sile bojujejo že dobre dve leti. V napadu je bilo ubitih vsaj dvajset ljudi, več deset je bilo ranjenih.

Etiopska vlada je potrdila, da je v zadnjem mesecu iz Savdske Arabije repatriirala več kot 100.000 državljanov. Do repatriacije je prišlo, ker se je 4. novembra končala 7-mesečna amnestija, s katero je Savdska Arabija nedokumentiranim delavskim migrantom dala možnost, da uredijo svoj delovni status. 50.000 etiopskih državljanov še čaka na vrnitev v domovino. Zaradi poročil o nasilju in izkoriščanju etiopskih državljanov v Savdski Arabiji je etiopska vlada svojim državljanom oktobra začasno prepovedala iskanje dela v tujini. Etiopija, država z drugo največjo populacijo na afriškem kontinentu, ima med mladimi več kot 50-odstotno nezaposlenost, ki predstavlja enega izmed glavnih razlogov za emigracijo.

Borke za pravice žensk v Maroku kritizirajo vlado, ker jih je popolnoma izključila iz pisanja osnutka zakona, ki kriminalizira nasilje nad ženskami. Glavni očitek leti na dejstvo, da so iz osnutka zakona, po katerem obtoženim nasilja nad ženskami grozi do 25 let zapora, izključene mladoletne in neporočene ženske. Dolgo pričakovani zakon je posledica nove maroške ustave, ki je bila sprejeta leta 2011 in kliče k večji enakopravnosti med spoloma.

Predsednik Državnega zbora Janko Veber zagovarja predloge odhajajočega vodstva Komisije za preprečevanje korupcije glede možnosti odpoklica javnih funkcionarjev. Odpoklic županov se mu medtem zdi pravno zelo zahtevno vprašanje, o etičnem kodeksu pa pravi, da je vprašanje etike v veliki meri že urejeno z zakonodajo, bi jo pa morda bilo smiselno dopolniti. Protikorupcijska komisija je namreč v torek pred politiko in javnost dala pisni nabor po njihovem mnenju potrebnih ukrepov. Med drugim se zavzemajo za sprejem zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem varstvu predvideval sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas. Za poslance, funkcionarje vlade in ministrstev komisija predlaga tudi sprejem etičnega kodeksa, na lokalni ravni pa zagovarja sprejem zakonodaje, ki bo v določenih primerih omogočala odpoklic župana.

V Kopru se odpira druga pisarna Pravnega centra za varstvo človekovih pravic, ki ljudem nudi brezplačne pravne nasvete. Pravni center za varstvo človekovih pravic je neprofitni zavod zasebnega prava, ki je z delovanjem začel marca 2013 v Piranu. O glavnem namenu pisarne in o najpogosteje pričakovanih vprašanjih govori direktorica Margerita Jurkovič.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Ljubljanski Lekarni je računsko sodišče očitalo kršenje obveznosti dobrega poslovanja. Očitki letijo na nepravilnosti pri plačah in napredovanjih, o čemer smo se pogovorili z vrhovno državno revizorko na računskem sodišču, Natašo Musar Mišeljić.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Javni zavod Lekarna Ljubljana pa sicer buri duhove s širjenjem svoje dejavnosti na preostale dele dežele. Odpiranje enot v večjih mestih, bi predstavljalo konkurenco obstoječim lokalnim javnim zavodom, ki profit v večjih krajih koristijo predvsem za pokrivanja izgub lekarn v manjših krajih in s tem omogočajo dostopnost do lekarniške dejavnosti tudi prebivalcem v odročnih krajih. Osnutek pogodbe med Lekarno Ljubljana in občino Postojna je razkril, da bi postojnska enota Lekarne Ljubljana v postojnski občinski proračun odvajala nekaj odstotkov lastnega profita oziroma najmanj 8.000 evrov. Je v tem oziru pogodba sporna za računsko sodišče? Nadaljuje Musar Mišeljić:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Off so pripravili Urh, Žiga in Anuša.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness