Off protestov

V Rusiji je predsednik Vladimir Putin ob zagovarjanju novega zakona, ki prepoveduje homoseksualno propagando tistim, ki so mlajši od 18 let, pozval vse geje in lezbijke na zimske olimpijske igre. Šporna prireditev, ki se ima zgoditi to zimo, ima med svojimi podporniki seveda tudi veliko istospolno usmerjenih oseb. Ker tem v Rusiji ne pihajo ravno na dušo, se Mednarodni olimpijski komite boji za njihovo varnost med bivanjem v Sočiju. Po trditvah Vladimirja Putina so vse skrbi odveč, Rusija bo namreč storila vse, da se bodo športniki, navijači in drugi gosti v Sočiju počutili udobno, ne glede na njihovo etnično, rasno ali seksualno orientacijo.

V Sao Paulu se nadaljujejo nemiri na ulicah brazilskega mesta, potem ko je lokalna policija v noči z nedelje na ponedeljek ubila sedemnajstletnika. V pretekli noči je bilo aretiranih 90 oseb, potem ko so protestniki začeli zažigati kamione in avtobuse v omenjenem mestu. V brazilskih mestih se vse od junija v intervalih odvijajo protesti ob nezadovoljstvu državljanov pete najmočnejše gospodarske države na svetu z njenimi javnimi storitvami. Nasprotujejo mantri brazilske vlade, ki bogato investira v gradnje infrastrukture za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu, pozablja pa na vrtce, šole in bolnice.

Voditelji kitajske komunistične partije so sprejeli program gospodarskih reform, ki naj bi ga centralni komite stranke potrdil prihodnji mesec. Reforme naj bi pospešile razvoj socialističnega tržnega gospodarstva, demokracijo, kulturni razvoj, socialno složnost in okoljsko zaščito, navaja izjava politbiroja in dodaja, navajamo: "Delu, znanju, tehnologiji, upravljanju in kapitalu bi morali pustiti, da sprostijo svojo dinamiko, vire bogastva bi morali pustiti, da se razširijo, ljudem pa omogočiti bolj pravično uživanje sadov razvoja." Konec navedka.

Turčija z današnjim dnem odpira tunel, ki ga je predlagal že otomanski sultan pred 150 leti. Velik infrastrukturni projekt, ki ima svoj temeljni kamen iz leta 2005, bo z vlakom povezal azijski in evropski del Turčije. Celoten tunel je dolg 14 kilometrov, od tega pa poldrugi kilometer prečka Bospor, morsko ožino, ki povezuje Marmarsko morje s Črnim morjem in velja za mejo Evrope v Turčiji. Omenjeni tunel je sicer prvi v vrsti velikih gradbenih projektov pod okriljem premierja Recepa Erdogana. Sledijo mu drugi tunel, ki bo namenjen cestnemu prometu, most, največje letališče na svetu in masiven vodni kanal. Vsi projekti so v pogonu brez konsenza turškega prebivalstva, ki je v državni blagajni primorano pustiti vse večji delež svojega mesečnega zaslužka. Ta pa podobno kot v Braziliji ne gre za vrtce, šole in bolnice. Ob današnji otvoritvi tunela bo Turčija praznovala 90. rojstni dan ustanovitve turške republike. Na proslavi je prvi povabljenec japonski premier Shinzo Abe, ki bo predstavljal državo, ki je največji zunanji partner Turčije ob gradnji projektov.

Jug Romunije, natančneje okraj Deveselu, je prizorišče gradnje obrambnega raketnega sistema s strani Združenih držav Amerike. Baza za izstrel balističnih raket bo za potrebe ameriške vojske na voljo leta 2015.

Državljan Kiribatov, oceanijske otoške države v srednjem tropskem Tihem oceanu, želi postati prvi okoljski begunec na svetu. Ioane Teitiota je namreč na Novi Zelandiji zaprosil za azil, kot razlog pa navedel podnebne spremembe. Pravniki svarijo, da bi lahko pozitivno rešena prošnja povzročila poplavo novih. Kiribati se borijo s prenaseljenostjo, nizko stopnjo razvitosti in posledicami podnebnih sprememb. Otoška država 4000 kilometrov severno od Nove Zelandije se sooča z nezanesljivim vremenom, brutalnimi nevihtami in vse pogostejšimi poplavami, izpostavlja 37-letni Teitiota. Moški je zato zaprosil za azil na Novi Zelandiji. Postati želi prvi človek na svetu, ki bi bil na podlagi konvencije ZN o beguncih prepoznan kot okoljski begunec. Če bi mu bil azil odobren, bi lahko v državi ostala tudi njegova družina.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani danes organizira prvo javno tribuno o reorganizaciji in institucionalnih spremembah omenjene organizacije v Ljubljani. Tribuna se bo zgodila ob šestih zvečer na Vojkovi ulici 63. Več o tribuni in tudi zakaj je študentska reorganizacija potrebna, nam pove Rok Likovič, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.

Izjava je na voljo v posnetku.

Mineva leto dni, odkar se je v Mariboru formirala skupina 29. oktober, ki je bila odgovor na vrenje okoli postavljenih radarjev v javno-zasebnem partnerstvu. Odgovor predvsem kot formacija platforme za združevanje posameznikov, civilnih iniciativ, društev, organizacij in skupin. Po vsej Sloveniji je od takrat zraslo kar nekaj iniciativ in aktivnih deležnikov, ki danes delujejo v javnem prostoru in skušajo delati in misliti politiko na drugem nivoju, kot to počnejo etablirane stranke. Obletnica oblikovanja gibanja 29. oktober se bo dogajala na ulicah šestih slovenskih mest. Največji protest se obeta v Mariboru, kjer se mu lahko ob 16. uri pridružite na Trgu Leona Štuklja. O današnjem protestu smo govorili z aktivistom Sanjinom Jašarjem:

Izjava je navoljo v posnetku.

Govorili smo še z aktivistom Jankom iz Antikapitalističnega bloka, ki bo prav tako potoval v Maribor:

Izjava je navoljo v posnetku.

Protesti pa se napovedujejo tudi v Ljubljani, Kopru, Kranju, Novi Gorici in Murski Soboti. Več o Gibanju 29. oktober in današnjih protestih, bo moč slišati v Offsajdu ob 17.00.