Off protiteroristične ustave

Madžarski parlament je z veliko večino sprejel že šesto ustavno spremembo, ki bo vladi v boju proti terorizmu podeljevala večja pooblastila. Med drugim uvaja tudi nov pravni koncept tako imenovanega terorističnega izrednega stanja, za razglasitev katerega je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Vlada bi v primeru razglasitve takšnega stanja imela bolj proste roke pri nadzoru interneta, možnost prepovedi javnega zborovanja in uvedbe policijske ure. Vlada lahko sicer že pred razglasitvijo izrednega stanja mobilizira vojsko, policijo in ostale varnostne sile, a mora po 15 dneh še vedno dobiti dvotretjinsko večino. Spomnimo, da je premier Viktor Orban sprva zahteval, da lahko izredno stanje vlada 2 meseca pred parlamentarno potrditvijo, a je nato zaradi zmanjšane moči v parlamentu za pridobitev podpore skrajno desne stranke Jobbik omilil svoje zahteve.

Evropska komisija je napovedala spremembe v politiki izdajanja delovnih dovoljenj za neevropske državljane znotraj Evropske unije oziroma tako imenovanih modrih kart. Njene predloge bodo morale potrditi še države članice. Po predlogu Evropske komisije bo za pridobitev modre karte zadostovala povprečna plača, trenutno pa mora plača vsaj za 1,5-krat presegati povprečje. Predvideno je tudi skrajšanje minimalne dolžine delovne pogodbe s sedanjih 12 na 6 mesecev, čas za obdelavo vlog za delovno dovoljenje pa bi se z 90 dni skrajšal na 60 dni. Medtem ko Evropska komisija privablja visoko kvalificirane migrante, pa še vedno vztraja pri zajezitvi dotoka beguncev, kar je med drugim pokazala tudi s predlogom, da bi afriške države v zameno za več milijard evrov finančne pomoči zajezile tok beguncev.

Hrvaški sabor je na današnji seji po naglem postopku dosegel soglasje, da se pospešijo priprave za gradnjo terminala za utekočinjen zemeljski plin na otoku Krk, izvedbo projekta pa bi prepustili že ustanovljenem podjetju LNG Hrvatska d.o.o., ki ga sofinancira tudi Evropska unija. Vlada je tudi dala soglasje za izkoriščanje nahajališč ogljikovodikov na kopnem v Slavoniji. Naftna nahajališča naj bi v upravljanje dobili hrvaško naftno podjetje INA, nigerijsko podjetje Oando PLC in kanadsko podjetje Vermilion, skupna vrednost investicij pa naj bi znašala do 80 milijonov evrov.

V Turčiji je stopila v veljavo ustavna sprememba, ki odpravlja poslansko imuniteto. Spomnimo, da trenutno preiskujejo že 138 poslancev. Sicer so med temi poslanci tudi člani vladajoče stranke AKP, jih pa velika večina izhaja iz opozicijskih vrst. Še posebej so na udaru poslanci kurdske stranke HDP, ki jo predsednik Recep Tayyip Erdogan vseskozi obtožuje povezanosti z Delavsko stranko Kurdistana, krajše PKK. Erdogan svojo nastrojenost proti Kurdom nakazuje tudi tako, da so zanj prvi osumljenci pri vsakem bombnem napadu, kar drži tudi za nedavni bombni napad v Istanbulu in bombni napad na policijsko postajo v mestu Midyat, ki se nahaja v pretežno kurdskem delu države.

Ob meji med Nigerijo in Nigrom na strani slednjega že več dni potekajo spopadi med islamistično organizacijo Boko Haram in združenimi silami obeh držav. Zaradi teh spopadov je tamkajšnjo vaško skupnost Bosso po navedbah Organizacije Združenih narodov zapustilo do 50.000 prebivalcev, kar je malo manj od celotnega števila prebivalstva v skupnosti. Bosso se nahaja v regiji Diffa v bližini Čadskega jezera, kjer že 18 mesecev potekajo spopadi med Boko Haramom in koalicijo nigerijskih, nigrskih, čadskih in kamerunskih sil, zaradi teh spopadov pa je v regiji domove zapustilo 240.000 ljudi.

Nadaljujemo v Papui Novi Gvineji. Študentski protesti, ki že več kot en mesec zahtevajo odstop premierja Petra O’Neilla, dobivajo nove razsežnosti, saj je policija poleg rabe solzivca na protestnike tudi streljala. Premier O’Neill pa se ne ubada le s študentskimi protesti, ampak ima odprto fronto tudi v parlamentu, kjer je opozicija že četrtič izvedla glasovanje nezaupnice, ki pa do sedaj nikoli ni bila uspešno zaključena. O’Neilla namreč bremenijo obtožbe korupcije, saj naj bi s svojim finančnim ministrom Jamesom Marapejem sodeloval pri nelegalnem izplačilu zneska 20 milijonov evrov odvetniški pisarni Paula Parake.

Odvetniška pisarna je sredstva od javnih podjetij pridobila za izvedbo del, ki pa dejansko niso bila izvedena. Odvetnik Paraka je bil zaradi omenjene goljufije že aretiran leta 2013, vendar ostaja zunaj zapora na osnovi plačila globe. Proti premieru pa je leta 2014 bil izdan nalog za aretacijo, vendar se je pridržanju uspel izogniti zaradi učinkovitega dela svojih odvetnikov. Državni proračun je preteklo leto zaradi nižjih cen surovin na globalnem trgu doživel 20-odstotni padec v prihodkih. Posledica slednjega pa je bila, da je vlada, ki se sooča z obtožbami korupcije, znižala izdatke za upravo in javne storitve za 30 odstotkov.

V Južno Ameriko. Venezuelska volilna komisija je po več kot mesecu dni sprejela vložitev 1,3 milijona podpisov s strani opozicije za referendum, s katerim bi zahtevali odstavitev predsednika Nicolasa Madura. Vloženi podpisi pa so le pričetek procesa za referendum, saj bo po njihovi overitvi opozicija morala za samo izvedbo referenduma zbrati še 4 milijone podpisov, kar predstavlja petino vseh volilnih upravičencev. Na referendumu mora za razrešitev predsednika glasovati več kot 7,5 milijona volilnih upravičencev, saj jih je toliko glasovalo za Madura na zadnjih predsedniških volitvah leta 2013. Če bo referendum izveden pred desetim januarjem in bo Maduro razrešen, bodo sledile predčasne volitve, v primeru, da bo referendum kasneje, pa bo funkcije predsednika opravljal zdajšnji podpredsednik Aristóbulo Istúriz Almeida.

Nevladna organizacija Corporate Europe Observatory je objavila študijo, v kateri razkriva aktivnosti lobistov britanskega finančnega sektorja v Bruslju. Splošen opis slike nam poda Vicky Cann iz Corporate Europe Observatory.

Izjava

Lobisti delujejo predvsem na področju regulacije finančnih trgov, kamor na primer spadajo skladi tveganega kapitala in finančni instrumenti.

Izjava

Največja lobistična organizacija se imenuje Association for Financial Markets in Europe in je v letu 2015 za lobiranja namenila 8 milijonov evrov, takšne organizacije pa so tudi na samem vrhu lobistov glede na porabljena sredstva.

Izjava

Poročilo ne vključuje le britanskih bank, temveč so na seznamu največjih donatorjev tudi ameriške banke, kot na primer Goldman Sachs in Morgan Stanley.  

Ljubljansko okrožno sodišče je v zadevi Dimič oprostilo nekdanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča in člana uprave Mateja Narata ter Mirana Vičiča. Tožilstvu naj namreč ne bi uspelo dokazati, da so se obtoženi zavedali zlorabe svojega položaja, ko so Simoni Dimic, nekdanji vodji kabineta bivšega predsednika vlade Boruta Pahorja, in njenemu očetu Viktorju Dimicu odobrili posojilo z nižjo obrestno mero v skupni višini 670 tisoč evrov. Sodba bo pravnomočna čez 15 dni, tožilstvo pa je že napovedalo pritožbo.

Off je pripravil vajenec Klemen.