OFF raketnih blodenj

Zblodeli raketni izstrelki so v severnem delu Jemna uničili bolnico, ki je delolovala pod upravo mednarodne humanitarne organizacije Zdravniki brez meja. Incident se je zgodil v guvernatu Saada, ki je sicer pod oblastjo Hutijev. Organizacija opozarja, da je to že tretji napad na njihove ustanove v zadnjih mesecih, pri tem pa dodaja, da obema stranema, arabski koaliciji in Hutijem, redno sporočajo podatke o koordinatah njihovih bolnišnic. V izjavah Zdravniki brez meja glede nesrečnega dogodka še niso navedli krivcev, vendar so poudarili, da so bila v času padlih raket nad bolnišnico opažena letala, kar nakazuje na možnost, da je za zgrešno bombardiranje kriva Arabska koalicija. Podobna zgodba se je odvila že oktobra, ko je bila v letalskem napadu že uničena klinika Zdravnikov brez meja v guvernatu Saada. Takrat je organizacija sporočila, da je šlo za koalicijsko dejanje, kar pa so njeni predstavniki zavrnili.

Ostajamo v Jemnu. Potem ko je organizacija Human Rights Watch pretekli teden v poročilu navedla, da Arabska koalicja v letalskih napadih mestnih četrti Sane uporablja kasetne bombe, so predstavniki slednje to zanikali in dokaze zavrnili  kot neprepričljive. Poročilo se sicer opira na pričevanja prebivalcev, na osnovi katerih je mogoče razbrati, da je Arabska koalicija, ki sicer deluje pod vodstvom Savdske Arabije, v napadu 6. januarja uporabila prepovedane izstrelke. Intenzivnost letalskih napadov koalicije je opazno narasla po 2. januarju, ko se je končal prvi krog mirovnih pogajanj v Ženevi. Ponovni sestanek vojskujočih se sil je bil načrtovan ta četrtek, vendar je jemenski zunanji minister Abdel Malak al-Mekhlafi  sporočil, da bodo le-ta verjetno prestavljena na konec drugega tedna zaradi zadržkov hutijske strani.

Prvič po razpustitvi egiptovskega parlamenta junija 2012 se je ta ponovno sestal z novimi predstavniki, izvoljenimi na zadnjih volitvah jeseni lani. Oblast nekdanjega generala in sedanjega predsednika Abdela Fattaha el-Sisija je sicer organu parlamenta podelila precejšne pristojnosti, med drugim tudi revidiranje zakonov, sprejetih od Morsijevega predsedniškega nastopa, in možnost izglasovanja nezaupnice predsedniku. Vendar pa glede na rezultate volitev in pretekle ukrepe za eliminacijo opozicije parlament ne bo predstavljal grožnje suvernosti predsednika el-Sisija. Prva naloga novega parlamenta bo potrditev oziroma zavrnitev več kot 200 zakonov, sprejetih od leta 2013, v naslednjih 15 dneh.

Turški minister za evropske zadeve Volkan Bozkir je po srečanju s prvim podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom sporočil, da bodo sirski begunci v Turčiji lahko po novem dobili delovna dovoljenja. Ukrep je del evropsko-turškega dogovora o zajezitvi pritoka beguncev v Evropo, za katerega je Evropska unija Turčiji namenila 3 milijarde evrov. Del istih ukrepov je tudi nedavna odločitev turške vlade, da je za vse Sirce, ki prihajajo v državo po zraku ali morju, obvezna pridobitev vize.

Nadaljujemo na Kosovu. Na sobotnem protestu proti vladi v Prištini je po izjavah policije protestiralo 8, po trditvah opozicije pa več kot 70 tisoč ljudi. Demonstracije so stopnjevanje političnega konflikta, ki je sprva potekalo kot opozcijska obstrukcija s solzivcem v parlamentu in je vodilo do aretacije 13 poslancev, kasneje pa je negodovanje nad vlado prešlo na ulice. Glavni vir spora je podpis sporazuma med kosovsko in srbsko vlado, podprtega s stranu Evropske unije, ki med drugim predvideva ustanovitev Zveze srbskih občin. Slednje opozicijske stranke razumejo kot grožnjo kosovski državi in sporazum primerjajo z delitvijo države Bosne in Hercegovine. Opozicijske stranke Zveza za prihodnost Kosova, Iniciativa za Kosovo in Gibanje za samoodločbo, ki so demonstracije organizirale, so napovedale nadaljevanje protestov do odstopa vlade in razpisa nadomestnih volitev.

V državnem zboru je v dopoldanskih urah potekala nujna seja odbora državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, na kateri so poslanci med drugim razpravljali tudi o predlogu Evropske komisije za razorožitev državljanov, ki na legalen način posedujejo orožje. Predlog predvideva prepoved posesti nekaterih polavtomatskih orožij, ki bi jih lahko predelali v prepovedano avtomatsko orožje, zaostritev pridobitve orožja ali delov orožja na spletu, boljšo sledljivost orožja ter strožje pogoje za onesposobljeno orožje in za zbiralce orožja. Predlog Evropske komisije je naletel na več kritik s strani deležnikov, da gre za preuranjene ukrepe zaradi pariških dogodkov, ki bi se kasneje lahko izkazali za nesmiselne. Stališče slovenske vlade pojasni Lilijana Kozlovič, poslanka SMC in predsednica odbora.     

Izjava.

Več o predlogu Evropske komisije glede razorožitve in stališču slovenskih političnih strank pa v oddaji Offsajd ob peti uri na valovih Radia Študent.